First Republic Bank, ki je že nekaj mesecev v finančnih težavah, je že tretja večja ameriška banka, ki je zdaj tudi dokončno propadla. Ameriški regulator jo je danes zjutraj zasegel, vse njene depozite in večino njenih sredstev pa prevzema ameriški gigant investicijskega bančništva, JPMorgan Chase.
Kalifornijska First Republic Bank je že tretja velika ameriška banka, ki je propadla v zadnjih mesecih. Njen zaton je vrhunec dosegel pred dnevi, ko se je razkrilo, da so stranke marca dvignile 100 milijard dolarjev (okoli 91 milijard evrov) depozitov.
Po razkritju je cena njihovih delnic strmoglavila in v zadnjem tednu izgubila več kot 75 odstotkov vrednosti. V petek se je zaključni tečaj delnice banke First Republic na borzi oblikoval pri 3,51 dolarja, pred letom dni se je gibal okoli 170 dolarjev.
Po poročanju ameriških regulatorjev bo vse vloge in skoraj vsa sredstva te banke zdaj prevzela ameriška investicijska banka JP Morgan. Ta bo prevzela 173 milijard dolarjev (okoli 157 milijard evrov) posojil in približno 30 milijard dolarjev (okoli 27 milijard evrov) vrednostnih papirjev banke First Republic Bank, vključno z 92 milijardami dolarjev depozitov, piše Reuters. Prav tako bo prevzela vseh 84 poslovalnic v osmih ameriških zveznih državah, ki se bodo danes odprle kot poslovalnice banke JPMorgan Chase.
Pred First Republic banko sta v ZDA v zadnjih mesecih kolapsirali že Silicon Valley Bank zaradi likvidnostnih težav in špekulacij s kriptovalutami, kar je sprožilo preplah, da spet prihaja finančna kriza. Propadla je tudi ameriška Signature banka.
V Evropi pa se je marca zlasti zaradi tveganega investiranja v zagonska podjetja močno zamajal bančni velikan Credit Suisse, ki ga je nato ob asistenci švicarskih oblasti prevzel njegov konkurent UBS.
Komitenti te švicarske banke so v prvih treh mesecih letos z bančnih računov dvignili 61,2 milijarde frankov (62,5 milijarde evrov), je tik pred prevzemom razkrila banka.
Nas mora skrbeti?
Konec marca so o propadanju ameriških bank in zlomu evropske, švicarske Credit Suisse, v Bruslju govorili tudi voditelji držav članic EU. “Na podlagi predstavljenega smo enotno zaključili, da je evropski bančni sistem odporen na motnje, ki smo jim bili priča, da so vsi parametri – od likvidnosti do kapitalske ustreznosti in podobno – zelo znotraj predpisanih omejitev. In ravno zaradi pravil, ki veljajo v evropskem bančnem sistemu, ki so bistveno bolj stroga od pravil v omenjenih dveh državah, smo lahko v resnici mirni,” je tedaj dejal slovenski premier Robert Golob.
Poudaril je še, da je dporen tudi slovenski bančni sistem. “Slovenija je v evrskem območju in deli njegovo usodo, tako da so pravila enaka in naš bančni sistem je zelo likviden in tudi kapitalska ustreznost je zelo visoka,” je konec marca v Bruslju še dejal slovenski predsednik vlade.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje