Z začetkom hladnejše sezone, ko bodo otroci veliko časa preživljali skupaj v zaprtih prostorih vrtcev in šol, se bodo začeli (še bolj) širiti virusi, ki povzročajo okužbe dihal in prebavil. Z nalezljivo delta različico novega koronavirusa se bo glede na trende iz ZDA okužilo več otrok kot doslej, s tem pa se bo povečalo tudi število otrok, pri katerih se bodo pojavili zapleti. Pediatri napovedujejo zahtevno jesen in zimo, tudi kar zadeva organizacijo zdravstva. Precepljenost med otroki, starejšimi od 12 let, medtem ostaja zelo nizka.
Poročila iz ZDA kažejo, da je od pojava delte število okuženih in hospitaliziranih otrok občutno poskočilo. Kot smo poročali, je sredi poletja, ko se okužbe dihal praviloma najmanj širijo, v ameriških bolnišnicah hospitaliziranih več otrok kot na vrhuncu zimskega vala.
V Sloveniji kljub prevladujoči delta različici virusa tega trenda še ne zaznavamo, pravi predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Julija je bil tam zaradi covida-19 hospitaliziran en otrok, avgust je doslej minil brez hospitalizacij, pred kratkim pa so zaradi težjega poteka bolezni na zdravljenje sprejeli sedem tednov starega dojenčka.
Tudi pediatrinja Mateja Tiselj iz Splošne bolnišnice Celje pravi, da že od začetka poletja niso obravnavali otrok s covidom-19, da pa predvidevajo, da se bo število okužb – podobno, kot se to dogaja v ZDA – povečalo.
Pediater Denis Baš ob tem opozarja: “Vedeti moramo, da je prevladujoči delta sev enako nalezljiv kot norice, kar pomeni, da en človek v povprečju okuži še osem do devet drugih. V luči tega in dejstva, da se v prihajajoči hladnejši sezoni respiratorni virusi v zaprtih prostorih, kot so vrtci in šole, hitro širijo, je odgovor preprost: virus se bo, poleg drugih respiratornih virusov, ki smo jim lani nekoliko ’ušli’, najverjetneje precej razširil. Pričakujem zahtevno jesen in zimo za otroke v vrtcih in šolah, in tudi kar zadeva organizacijo zdravstva za to populacijo.”
Baš sicer ne pričakuje, da bi delta pri otrocih povzročala več hujših zdravstvenih težav, pravi pa, da se bo s povečevanjem števila okuženih otrok pričakovano povečal tudi delež komplikacij. Poleg tega bodo otroci sočasno imeli več virusnih okužb, kar pomeni, da bodo potrebovali dodatne izolacijske ukrepe, opozarja pediater in infektolog ter strokovni direktor ljubljanske pediatrične bolnišnice Marko Pokorn. “Vsekakor nam v zdravstvu ne letos jeseni ne pozimi, najbrž pa tudi prihodnje leto, ne bo dolgčas.”
Pediatri poročajo, da je letošnje poletje zelo nenavadno, saj otroci v presenetljivo velikem številu zbolevajo za respiratornimi obolenji, ki niso običajna za ta letni čas. Posebej izpostavljajo respiratorni sincicijski virus (RSV), ki je značilen za zimske mesece in ki je za novorojenčke in dojenčke lahko zelo nevaren, saj lahko povzroča dihalno stisko in premore dihanja. Letos ga v zimskih mesecih zaradi vseh preventivnih ukrepov tako rekoč niso zaznali.
Zaradi covida-19 hospitalizirani tudi novorojenčki in dojenčki
V UKC Ljubljana je bilo doslej hospitaliziranih 149 otrok s covidom-19. Najmlajši med njimi so bili novorojenčki in dojenčki, stari manj kot pol leta, ki so ob visoki vročini in odklanjanju hrane dehidrirali. Pri starejših dojenčkih in mlajših otrocih so ugotavljali tudi okužbe spodnjih dihal in težko dihanje, vendar so imeli ob tem potrjene še druge viruse. Mladostniki so bili hospitalizirani zaradi splošne oslabelosti, težkega dihanja in bolečin v prsih, trije so potrebovali zdravljenje s kisikom zaradi covidne pljučnice. Eden je potreboval tudi zdravljenje z umetno ventilacijo v enoti intenzivne terapije, vendar pa je šlo za bolnika “v specifičnem telesnem oziroma zdravstvenem stanju”, so še zapisali v UKC Ljubljana.
V UKC Maribor so zaradi težjega poteka koronavirusne bolezni potrebovali bolnišnično zdravljenje štirje otroci, stari od 2 mesecev do 10 let.
Veliko otrok bolezen lahko preboli asimptomatsko, pravi Baš, a tudi pri teh lahko pozneje pride do večorganskega vnetnega sindroma, potencialno zelo nevarnega zapleta, ki se pojavi pri sicer majhnem deležu okuženih. “Večina je imela blage znake s kašljanjem, kihanjem, nekoliko povišano telesno temperaturo, lahko izgubo vonja. Večji kot so otroci, bolj je klinična slika podobna tisti pri odraslih. Kar nekaj jih ima lahko prebavne težave, bruhanje, drisko, tudi kožne spremembe so pogostejše pri otrocih.” Pri večjih, ki imajo kronične bolezni ali preveliko telesno težo, lahko nastanejo zapleti, ki so povezani z dihanjem, vnetje srčne mišice ali druge težave, zaradi katerih potrebujejo hospitalizacijo.
V Celju so po besedah Mateje Tiselj hospitalizacijo potrebovali predvsem mladostniki zaradi občutka težkega dihanja. “Imeli smo tudi kar nekaj primerov večorganskega vnetnega sindroma, ti otroci so bili premeščeni v Ljubljano. Nekateri so potrebovali dolgotrajnejše zdravljenje zaradi prizadetosti srca,” pravi pediatrinja.
Najmlajši bolnik z večorganskim vnetnim sindromom star štiri mesece
“Še vedno velja, da otroci praviloma covid-19 prebolevajo v blažji obliki kot odrasli in starostniki,” pritrjuje Marko Pokorn. “Je pa pri njih pogostejši večorganski vnetni sindrom, ki se pojavi približno štiri tedne po okužbi, ki je navadno blaga ali celo povsem brez bolezenskih znakov. Otrok z večorganskim vnetnim sindromom potrebuje zdravljenje v bolnišnici, včasih tudi v enoti za intenzivno terapijo, prizadeti so številni organski sistemi. Bolezen zdravimo s protivnetnimi zdravili in podpiramo delovanje organov, predvsem pa je za uspešno obravnavo teh otrok ključno sodelovanje pediatrov različnih subspecialnosti.”
Na ljubljanski pediatrični kliniki so obravnavali 34 otrok z večorganskim vnetnim sindromom. Bolniki so bili večinoma stari od 8 do 12 let, najmlajši je bil star štiri mesece, najstarejši 18 let. V juliju in avgustu, kot pravijo, niso sprejeli novih bolnikov z omenjenim sindromom.
Na UKC Maribor so zdravili deset takšnih otrok, stari so bili od 5 do 18 let.
Pokorn ob tem opozarja, da se tudi pri vsaj 5 do 10 odstotkih otrok, ki so preboleli covid-19, pojavlja tako imenovani dolgotrajni covid, ko so simptomi prisotni tudi več tednov ali celo mesecev po preboleli bolezni. Ti otroci imajo najpogosteje težave z nespečnostjo, dihanjem, utrujenostjo, bolečinami in motnjami koncentracije.
Cepljenje prepreči tudi dolgotrajne posledice
Baš zato za vse otroke, starejše od 12 let, za katere je uporaba cepiv že odobrena, svetuje cepljenje. “Na ta način lahko preprečimo, da otroci zbolijo za covidom-19 in imajo zaradi tega dolgotrajne posledice. Zelo pomemben vidik pa je tudi vključitev otrok v šole in obšolske dejavnosti, saj cepljenim v primeru okužbe v razredu oziroma skupini ne bo treba v 10-dnevno karanteno.” Težava bo seveda nastopila, če vzgojitelji oziroma učitelji ne bodo cepljeni in bo karantena odrejena zanje. “Upam, da se bodo ljudje pametno odločili ter zaščitili sebe in tiste okrog sebe,” dodaja Baš.
“V šolstvu poteka vzgoja mladih. Iz razloga dajanja spodbud in zgledov si želimo, da bi v šolstvu, tako kot v zdravstvu, dosegli maksimalno precepljenost. Kajti samo to nam omogoča to, kar si že ves čas želimo – odprte šole v jeseni.”
Minister za zdravje Janez Poklukar za N1 STUDIO
Po podatkih covid-19 sledilnika je v starostni skupini do 18 let polno cepljenih 12.764 oziroma 3,5 odstotka mladostnikov, z enim odmerkom pa 19.045 oziroma nekaj več kot pet odstotkov.
Pediatrinja Mateja Tiselj nizko precepljenost pri otrocih oziroma mladostnikih pripisuje tudi zadržanosti pristojnih glede promocije cepljenja. “Varnost cepiv je za otroke nad 12 let potrjena, a odločne podpore temu v Sloveniji ni bilo, kar je problem.”
To je lahko COVID-19 pri otroku. Ne želim strašiti, želim pa si, da se starši, učitelji in vzgojitelji (ter vsi ostali), ki so proti cepljenju, zavedajo posledic svojih odločitev in z njimi živijo. Cepite se in zaščitite otroke ?… https://t.co/fYw5HJNztc
— Ma_tise (@MatejaTiselj) August 21, 2021
Vodja posvetovalne skupine Bojana Beović je namreč potem, ko je Evropska agencija za zdravila odobrila cepivo, povedala, da je cepljenje priporočljivo za ranljivejše skupine otrok, da “je pa seveda vprašanje, ali je to cepljenje otrok res nujno potrebno, če gre za zdrave otroke”.
Starše strah prevzeti odgovornost
Poleg tega se starši pogosto bojijo cepiti otroke, da jim ne bi s tem povzročili morebitnih redkih neželenih učinkov. A kakršnikoli stranski učinki že se lahko pojavijo, moramo vedeti, da covid-19 lahko povzroči hujše težave, opozarjajo pediatri. Vendar pa starši veliko težje prevzamejo odgovornost za morebitne neželene učinke, ki bi se mogoče pojavili po cepljenju otroka, kot pa sprejmejo tveganje okužbe oziroma bolezni, na katero nimajo neposrednega vpliva, pravi Mateja Tiselj.
“Pozornost glede stranskih učinkov cepiv je na mestu,” je jasen Marko Pokorn. “Ravno zaradi te pozornosti so vse dogodke v časovni in tudi vzročni zvezi s cepljenjem proti covidu-19 tako hitro tudi zaznali. Ta pozornost je privedla do odkritja, da je pri mladostnikih v primerjavi s starejšimi starostnimi skupinami po cepljenju z mRNA cepivom nekaj več primerov vnetja srčne mišice, ki pa večinoma mine brez posledic. Ob tem pa je treba vedeti, da do vnetja srčne mišice pri mladostnikih pride tudi po okužbi z novim koronavirusom, in to šestkrat pogosteje kot po cepljenju. Zato je zame računica jasna: bolje se je cepiti.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!