Je ploskanje po izvedbi himne prepovedano?
Nekateri se še spominjamo, da na šolskih prireditvah in proslavah, na katerih se je predvajala ali je kdo zapel oziroma zaigral Zdravljico, nismo smeli ploskati.
Tudi na letošnji državni proslavi ob dnevu državnosti po taktih slovenske himne ob prihodu predsednice države Nataše Pirc Musar na prizorišče, nihče ni ploskal. Na športnih prireditvah je dostikrat drugače. Gledalci in športniki nemalokrat pritegnejo zvokom Zdravljice in prepevajo, njen konec pa dostikrat pospremijo glasno vzklikanje in ploskanje. Tudi v tujih filmih, predvsem ameriških, velikokrat lahko vidimo, da ljudje po koncu himne na prireditvah prešerno vzklikajo in ploskajo.
Kaj je prav in kaj narobe?
Ali obnašanje ob himni določa kakšen predpis?
Je prepevanje ali ploskanje po himni prepovedano? To smo povprašali Aleksandra Strela, šefa Protokola Republike Slovenije. Razložil nam je, da se je pri nas skozi prakso razvilo nepisano pravilo, da se po predvajanju ali izvajanju himne ne ploska. “To se je zgodilo, ker himno smatramo kot simbol in ne kot glasbeno točko,” pravi Strel.
Sicer pa obnašanje ob himni ni nikjer kodificirano. Tako ni prepovedano prepevati himne ob njenem predvajanju ali izvajanju, kot tudi ploskanje po tem ne. Tudi v zakonu o državnih simbolih (uradno “zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter slovenski narodni zastavi”) o vedenju ob predvajanju ali izvajanju himne ne piše ničesar. Zakon v zvezi s tem zelo ohlapno določa le, da se himno izvaja svečano in usklajeno z običaji, s katerimi navzoči pozdravljajo himno.
Kako naj se vedemo ob himni?
“Ko himno na državnih in drugih prireditvah predvajajo ali izvajajo, naj bi načelno mirno, a sproščeno stali in gledali zastavo,” pravi Strel.
Če pa ob tem ljudje zapojejo ali ploskajo po himni, pa se to zgodi spontano in s tem ni nič narobe, razloži. Kako pa je drugod, ko, predvsem v filmih, vidimo, da ljudje ob himni navdušeno prepevajo ter vzklikajo in ploskajo po koncu himne? Strel pravi, da imajo verjetno drugod manj toga merila kot pri nas.
Ponekod tudi vidimo, da državniki, športniki ali običajni ljudje ob zvokih himne položijo dlan desne roke na levo stran prsi.
To je zgolj gesta, ki naj bi izražala domoljubje in ni predpisana, pravi Wikipedija in dodaja, da običaj izhaja iz ZDA. Povzeli pa so ga tudi v nekaterih drugih državah (recimo na Hrvaškem in v Srbiji), pri nas pa ni v navadi.
Sicer pa Strel meni, da se bo tudi pri nas skozi čas nezapisana togost ob izvajanju himne začela mehčati. Mogoče je eden od znakov tudi ta, da je predsednica ob igranju himne na državni proslavi ob zvokih prepevala, njen predhodnik se je ob enakem dogodku držal veliko bolj resno, čeprav je sicer rad pokazal svojo sproščenost.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje