Je rover na Marsu našel drage kamne? Odkritje presenetilo znanstvenike

Marsovski rover Perseverance že od leta 2021 raziskuje krater Jezero na Marsu. Gre za udarni krater, širok približno 45 kilometrov, v katerem je pred milijardami let obstajalo jezero.

Doslej je v kraterju našel že nič koliko zanimivih kamnin, ki so pritegnile pozornost ne le znanstvenikov, pač pa tudi širše javnosti, posebej takrat ko so odkritja kazala na možnost, da je na Marsu vsaj nekoč obstajalo življenje. O nekaterih od teh odkritij smo pisali tudi mi.

Tokrat pa je rover našel nekaj, česar na Marsu doslej še niso našli.

Marca, aprila in julija lani je naletel na tri svetle kamnine, ki so jih znanstveniki poimenovali Hampden River, Coffee Cove in Smiths Harbour.

Na podlagi fotografij in podatkov, ki jih je na Zemljo poslal rover, so ugotovili, da gre za tako imenovane premične oziroma "odlomljene kamnine" (angleško: float rock), ki niso več povezane s kamninsko podlago, kjer se prvotno nastale.

To pa tudi pomeni, da so lahko na mesto, kjer so jih našli, bile prinesene od drugod.

V eni od analiz teh je rover najdene kamnine osvetlil tudi z lasersko svetlobo. In ta je pokazala, da se v njih skriva korund, mineral, katerega različici na Zemlji zelo dobro poznamo.

Imenujemo ju rubin in safir.

Še bolj zanimivo pa je bilo odkritje, da je marsovski korund vseboval tudi krom, element, ki rubinom na Zemlji daje značilno rdečo barvo.

Ali so torej na Marsu našli rubine?

Znanstveniki so do takšne trditve zadržani.

Rover namreč ni našel velikih bleščečih rdečih draguljev. Dokazi kažejo zgolj na drobna zrna korunda, ujeta v kamninah, in prisotnost kroma.

Toda za znanstvenike se vrednost odkritja ne skriva v karatih.

Veliko dragocenejša je zanje zgodba o preteklosti Marsa, ki jo prisotnost korunda utegne skrivati v sebi.

Osnovno vprašanje pri tem je, kako je korund v kraterju Jezero sploh nastal. Po dosedanjem poznavanju in razumevanju Marsove geologije ga tam namreč ne bi pričakovali.

Korund nastaja pri visokih temperaturah ali v povezavi s tektonskimi procesi in procesi preoblikovanja kamnin. Za nastanek pa običajno potrebuje okolje, bogato z aluminijem in revno s silicijem.

In prav tu se je pojavil problem, ki bega znanstvenike.

Vse tri kamnine, v katerih je Perseverance zaznal korund, vsebujejo tudi veliko plagioklaza, ki sodi med aluminijeve silikate.

Prisotnost plagioklaza pomeni obilico silicija, ki nase veže aluminij, zaradi česar za nastanek korunda ostane precej manj možnosti.

Prisotnost korunda in plagioklaza v kamnini ni nemogoča, vendar pa morajo za to nastati precej posebne razmere.

Raziskovalci zdaj skušajo pojasniti, kakšne so bile te razmere na Marsu, ki so omogočile nastanek zelo netipične kombinacije mineralov, piše portal Science Alert.

Ena možnost je, da so nastali ob trku asteroida, ko je nastal krater Jezero. Pri takšnih trkih namreč nastajajo visoke temperature in pritiski, potrebni za nastanek minerala.

Svojo vlogo bi lahko imele tudi vroče tekočine, ki so nekoč krožile skozi kamnine. Obstajajo namreč dokazi za nekdanjo hidrotermalno dejavnost v Jezeru.

Takšne tekočine bi lahko spremenile kemično sestavo kamnin in pomagale ustvariti z aluminijem bogato ter s silicijem revno okolje, potrebno za nastanek korunda.

Toda raziskovalci poudarjajo, da za zdaj ne morejo izključiti tudi drugih razlag.

Odgovor bi namreč lahko skrivala prvotna kamninska plast, iz katere so se tri skale odlomile. Ker gre za proste kose kamnin, znanstveniki za zdaj ne vedo zagotovo, kje so nastali.

Če bi Perseverance našel njihovo izvorni položaj oziroma prvotno kamninsko plast, bi lahko raziskovalci precej bolje rekonstruirali okoliščine nastanka korunda.

Še boljši odgovor pa bi ponudila analiza vzorca na Zemlji, a do tega še precej časa ne bo prišlo.

Raziskava je bila objavljena v reviji Geophysical Research Letters.