40.000 podpisov je zbranih, predvidoma jeseni bo referendum

Pobudniki za razpis referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi so podpise volilk in volilcev začeli zbirati 10. junija, v slabem mesecu dni pa jim je uspelo preseči zahtevano število podpisov za razpis referenduma. Kot so sporočili, so zbrali 42.004 podpise.

Po njihovih navedbah želi aktualna koalicija z novelo zakona o parlamentarni preiskavi odpraviti bistveno varovalko pred političnimi zlorabami poslanskih preiskovalk. Preiskovanci pred začetkom parlamentarne preiskave ne bi več mogli na ustavnem sodišču izpodbijati njene zakonitosti, s čimer bi politika dobila proste roke za uvedbo parlamentarne preiskave zoper praktično kogarkoli in kadarkoli, brez predhodnega sodnega nadzora.

Tako bi lahko parlamentarne preiskovalne komisije pridobivale podatke o zasebnih komunikacijah, SMS-sporočilih, telefonskih stikih in bančnih računih tudi oseb, ki nimajo nič s politiko in ki niso osumljene nobenega kaznivega dejanja ali druge nezakonitosti. Preiskava bi lahko zajela tudi njihove družinske člane, partnerje, prijatelje in druge osebe iz njihovega zasebnega kroga.

"Na referendumu bomo zato odločali o tem, ali želimo politiki podeliti tako rekoč neomejena pooblastila za poseganje v civilno sfero in v zasebnost posameznikov ali pa ohraniti varovalke, ki preprečujejo politične zlorabe oblasti," so zapisali pobudniki zakonodajnega referenduma.

Pobudo so podprle številne nevladne organizacije, civilnodružbena gibanja in aktivisti ter sindikati. Podpise so po vsej Sloveniji, od Izole do Gornje Radgone, zbirali številni prostovoljci. "Kljub vsakodnevnim zapletom pri delovanju e-uprave, večkratnim izpadom sistema za overjanje podpisov na upravnih enotah, začetnim tehničnim težavam, neugodnemu času poletnih dopustov in visokim temperaturam je bilo 40.000 podpisov zbranih še pred iztekom 35-dnevnega zakonskega roka," so še dodali pobudniki.

Pobudniki referenduma so nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. 

Spomenka Hribar se je zahvalila vsem, ki so s podpisi "izkazali svojo državljansko samozavest in soodgovornost za politično in družbeno življenje v naši državi". Ob tem je poudarila, da je še posebej nujno varovanje temeljnih pravic pred oblastmi, ki bi hotele te pravice omejevati.

"Ena pot je končana, druga se začenja. Dosegli smo referendum o škodljivem zakonu, zdaj ga moramo še dobiti in preprečiti, da bi se škodljiv zakon o parlamentarni preiskavi uveljavil. Treba bo še veliko dela in požrtvovalnosti, da bomo vsi skupaj v sodobni slovenski družbi prepoznali pravo dilemo: ali bomo mi, ljudstvo, nadzirali oblast ali pa bo ona nas?" je povedal Pavel Gantar.

Vlado Miheljak je izpostavil, da so 40.000 podpisov zbrali devet dni pred iztekom kratkega roka, v zelo neugodnem obdobju leta, kar je po njegovem mnenju izjemen uspeh.

Stevanović: Prav je, da se referendum odvije

V Levici zbrane podpise vidijo kot nujen korak za preprečitev vzpostavitve "politične policije". Vodja poslanske skupine in sokoordinatorica stranke Asta Vrečko je poudarila, da gre pri spornem zakonu, ki je bil ena prvih potez nove vlade, za poskus nadziranja in discipliniranja ljudi ter poslancev, pri čemer bi se preiskovalne komisije zlorabile kot politično orožje.

"Tovrstnih avtokratskih posegov v zakonodajo ne bomo dovolili in to bo že en tak prvi preizkus proti vladi Janeza Janše," je napovedala Vrečko in potrdila, da bodo v referendumski kampanji volivce aktivno pozivali k zavrnitvi zakona.

Da bodo v kampanji aktivno sodelovali, so napovedali tudi v vrstah Socialnih demokratov, kjer so pomagali že pri samem zbiranju podpisov. Luka Goršek je izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da je pobudnikom uspelo zbrati 42 tisoč podpisov, ob tem pa je bil ostro kritičen do aktualne oblasti.

Po njegovi oceni je namreč dogajanje okoli preiskovalnih komisij "žal dokaz, da so prioritete trenutno vladajočih na napačnih straneh oziroma da so izgubili kompas že na samem začetku."

Da je pobudnikom uspelo zbrati 42.004 podpise, je pozdravil tudi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, ki je pobudnikom čestital in poudaril, da se v Resnici zavzemajo za izvajanje neposredne demokracije.

"Prav je, da se referendum odvije, sploh v primeru, ko je zbrano tako množično število glasov," je dejal. Kljub temu da se veseli referendumske kampanje, pa je opozoril na po njegovem mnenju nesmiselno retoriko glede očitkov o politični policiji: "Zanimivo, da imenujejo za politično policijo preiskovalne komisije, ki jih sami predlagajo na določenih izrednih sejah in sami želijo, da so sprejete, kar je v bistvu nesmisel."

Po mnenju koalicijske poslanke Ive Dimic iz vrst Nove Slovenije pa gre pri razpisu referenduma zgolj za onemogočanje preiskave in zaščito nekdanjega premierja Roberta Goloba ter njegove stranke Gibanja Svoboda pred politično odgovornostjo. Dimic je izpostavila, da je enotno prakso državnega zbora glede parlamentarnih preiskav v preteklosti prekinila že nekdanja predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič.

Ljudje bodo po njenih besedah na referendumu prepoznali, da gre zgolj za poskus zaščite posameznikov, ob čemer je poudarila, da bi morali biti vsi pred zakonom enaki.

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je za STA poudarila, da ima ljudstvo po ustavi besedo na volitvah in referendumih. "Nikoli nismo omejevali referendumskih pobud. Tudi zdaj jih nismo in tudi zdaj jih ne bomo. Nismo tisti, ki bi blokirali referendum, ker priznavamo po ustavi to odločitev," je povedala Godec, ki je dodala, da bodo organi stranke odločali, kako se bodo vključili v kampanjo.