Odbor za pravosodje se je seznanil s predlaganim rebalansom proračuna, ki pristojnemu ministrstvu za pravosodje namenja nekaj manj kot 118 milijonov evrov. Najbolj je na udaru državno odvetništvo.
Odbor DZ za pravosodje se je seznanil s predlaganim rebalansom proračuna za leto 2023, ki ministrstvu za pravosodje namenja nekaj manj kot 118 milijonov evrov.
Med institucijami, ki se jim sredstva znižujejo, je državno odvetništvo, ki mu predlog rebalansa namenja za približno 12 milijonov evrov manj sredstev, kot je bilo prvotno načrtovano.
Predlog rebalansa proračuna za leto 2023 znižuje tako prihodke kot odhodke proračuna, je uvodoma izpostavila predstavnica ministrstva za finance Maruša Zmrzljak. Prihodki proračuna bodo s 13,1 milijarde evrov za 1,7 odstotka nižji od doslej načrtovanih, odhodki pa se znižujejo za 609 milijonov evrov oziroma za 3,6 odstotka na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, je pojasnila. Med institucijami, ki jim predlog rebalansa namenja dodatna sredstva, pa je izpostavila vrhovno sodišče. Slednjemu predlog rebalansa namenja za pet milijonov evrov več, predvsem zaradi višjih stroškov sodnih postopkov, je izpostavila.
Po zagotovilih državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Igorja Šoltesa sredstva ministrstva tudi s predlogom rebalansa ostajajo “v okviru načrtovanih”. Med pravosodnimi institucijami, ki se jim sredstva znižujejo, pa je izpostavil državno odvetništvo.
Po prvotnem predlogu naj bi državno odvetništvo letos razpolagalo z nekaj manj kot 29 milijoni evrov, po predlogu rebalansa pa se znižujejo za približno 12 milijonov na 16,8 milijona evrov, je izpostavil. Po Šoltesovih pojasnilih so omenjeno znižanje predlagali na državnem odvetništvu, kjer so ocenili, da bodo omenjena sredstva zadostovala glede na odškodninske zahtevke, ki bodo prihajali letos.
Vprašanja višine sredstev za popravo krivic in odškodnin se je v razpravi dotaknil tudi poslanec SDS Dejan Kaloh. Spomnil je, da je imela Slovenija ob koncu leta 2022 šest neizvršenih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, med katerimi je med drugim omenil pomanjkanje učinkovitega sodnega varstva v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice saniranih bank ter sojenje v primeru nevrokirurga Vinka Dolenca.
“Glede na to, da ima Slovenija težave pri poštenem sojenju, je znižanje sredstev na postavki poprave krivic in odškodnin po naši oceni neprimerno,” je izpostavil Kaloh.
Poslanca SDS Andreja Hoivika pa je med drugim zanimalo, zakaj se s predlogom rebalansa znižuje postavka za štipendije v pravosodju. Šoltes je odgovoril, da so bili na ministrstvu negativno presenečeni nad slabim odzivom, saj se je na zadnji razpis prijavil le en kandidat.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje