Hrošč, ki ga je lovil Modri dirkač, je prištopal v Slovenijo. Kako ga lahko pomagate pregnati?

Japonski hrošč (lat. Popillia japonica) je okrog centimeter velika žuželka, ki izvira iz severovzhodne Azije. Leta 2014 so ga prvič zaznali v Evropi, leta 2024 pa tudi v Sloveniji, in sicer na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje.

Invazivni tujerodni hrošč lahko povzroči veliko škodo, saj se prehranjuje z več kot 400 različnimi rastlinami, tudi trto, jagodičevjem, sadnim in gozdnim drevjem.

Da se ne bi še bolj razširil, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in Kmetijski inštitut Slovenije pozivata prebivalce, naj bodo pozorni, in naj jih obvestijo, če hrošča opazijo.

Prištopal je iz Italije

"Že samo ime pove, da je dejansko njegova domovina Japonska, vendar se k nam ni razširil iz Japonske, ampak verjetno preko Amerike, kjer je prisoten že več kot 100 let. Prvič so ga zaznali v Italiji leta 2014," je povedala Polona Bitenc Pavliha iz UVHVVR.

Največje težave imajo v Piemontu in Lombardiji, kjer se v zadnjem desetletju močno razmnožil. Ob najdbi hrošča v Italiji je bila njegova populacija že zelo velika, zato ga niso mogli zajeziti, je povedala Bitenc Pavliha.

V Sloveniji pa je populacija za zdaj majhna, tako da strokovnjaki upajo, da bodo z ukrepi ustavili njegovo širjenje.

Zelo verjetno so japonski hrošči prav iz Italije "prištopali" v Slovenijo kot slepi potniki na tovornjakih. "Ko se voznik ustavi na počivališču, se tovornjak neha tresti, neha pihati, in hrošči izletijo in kolonizirajo novo območje," je opisal dr. Jaka Razinger s Kmetijskega inštituta.

V Sloveniji je ta vrsta hrošča, ki je v EU uvrščena med karantenske škodljivce, za zdaj prisotna le na omenjenih območjih okrog Lukovice in v Ljubljani v bližini Ljubljanskega barja, tudi v Murglah, na vrtovih ob Malem grabnu, v industrijski coni Vič in na igrišču za golf v bližini centra za ravnanje z odpadki. Posamezne primerke so našli tudi pri Trebnjem in na Tepanjah. Prvič so ga opazili leta 2024, lani pa se je število najdenih hroščev povečalo.

Lovijo jih s feromonskimi vabami

Da bi preprečili širjenje, poskušajo zaposleni na UVHVVR in KIS kar največ japonskih hroščev uloviti. Zato od sredine maja na širšem območju, kjer je prisoten, nameščajo feromonske pasti. Feromoni privlačijo zgolj japonskega hrošča, ne pa tudi drugih žuželk. Pasti naj se prebivalci ne dotikajo.

Tovrstne pasti se po besedah Bitenc Pavliha trenutno kažejo kot najučinkovitejši ukrep boja proti škodljivcu.

Prve primerke so letos ujeli sredi junija, sicer pa ob ugodnih razmerah letajo do septembra. Radi imajo tople, sončne lege, kjer povzročijo največ škode.

Japonski hrošč napada več kot 400 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Hrošči objedajo liste, ki dobijo čipkast izgled, plodove in cvetove, ličinke pa poškodujejo korenine travne ruše. Najraje ima vinsko trto, koščičarje, jablano, lesko, vrtnico, viniko, jagodičje, aktinidijo, fižol, sojo, javor, brest, lipo, divji kostanj in številne druge rastline.

Samice japonskega hrošča jajčeca odložijo na vlažne travnike. Ličinke pristojni v spomladanskem času uničujejo tako, da na območja, kjer jih najdejo, naselijo vrsto nematod (glist), ki so njihov naravni sovražnik.

Kako ga prepoznamo?

Odrasli hrošči so veliki približno en centimeter, ovalni, kovinsko zeleni z bakreno rjavimi pokrovkami. Na bočni strani in zadku imajo šope belih dlačic. Prav te so značilni znak japonskega hrošča, ki je sicer podoben nekaterim drugim vrstam. Njihove fotografije si lahko ogledate na tej povezavi. V primerjavi z majskim hroščem, ki mu je po barvi podoben, je japonski hrošč precej manjši.

Japonskega hrošča je mogoče najti tudi, če opazite poškodovane rastline. Rastline, ki jih objeda, dobijo čipkast izgled listov, plodov in cvetov,  medtem ko ličinke poškodujejo korenine travne ruše, ki se zato posuši.

Japonski hrošč najpogosteje napade vinsko trto, koščičarje, jablano, lesko, vrtnico, viniko, jagodičje, aktinidijo, fižol, sojo, javor, brest, lipo, divji kostanj in druge rastline.

"Japonski hrošč sicer ni agresiven, ne grize, ne pika. Je prav lep hrošč, ki nikomur nič noče, a če se preveč razmnoži, povzroča gospodarsko škodo," pravi Razinger.

"Če ga najdete, je najbolje, da ga spravite v vrečko ali posodico in prinesete na Kmetijski inštitut," svetuje in poudarja, da ne želijo spodbujati prebivalcev, da bi hrošče pobijali, tudi zato, ker jih lahko zamenjajo z drugimi vrstami.

Več o tem, kako delujejo vabe in kako so videti japonski hrošči, si oglejte v videu ob članku.