Ljubljanski kriminalisti so na tožilstvo vložili kazensko ovadbo v primeru razstave ponaredkov v Narodnem muzeju Slovenije. Pred letom dni so v muzeju napovedali razstavo del, med drugim Picassa, van Gogha, Degasa in drugih slovitih slikarjev, a se je izkazalo, da gre za ponaredke.
Sodni cenilec, ki ga je angažirala policija, je pregledal zbirko domnevno ponarejenih likovnih del družine Boljkovac, ljubljanski kriminalisti pa so na podlagi njegovih ugotovitev na tožilstvo vložili kazensko ovadbo zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic, poroča današnji časopis Dnevnik.
Koga so policisti kazensko ovadili, na policiji zaradi varstva osebnih podatkov ne razkrivajo, so pa za časopis potrdili, da je kaznivega dejanja osumljena “ena znana oseba”. Po javno dostopnih podatkih je lastnik sporne zbirke Niko Boljkovac. Družina Boljkovac zadeve ne želi komentirati.
Ljubljanski kriminalisti so po skoraj letu dni preiskave na tožilstvo vložili ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic, ki se nanaša na zbirko okoli 150 likovnih del v lasti družine Boljkovac. Gre za dela, ki bi morala biti lanskega junija del razstave Narodnega muzeja Slovenije. Ko se je oglasila stroka, da gre za očitne ponaredke, so razstavo odpovedali.
Razstava Popotovanja naj bi med drugim obsegala dela Pabla Picassa, Vincenta van Gogha, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Edvarda Muncha, Joana Miroja in Marca Chagalla.
“Gre za v nebo vpijoče ponaredke,” so takrat povedali naši sogovorniki, likovni kritiki. Če bi to bile originalne slike, bi bile skupaj vredne več kot milijardo evrov. Priznani umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič je dejal, “da vidite, da to niso originali, sploh ni treba, da ste umetnosti zgodovinar, dovolj je, da se malo zanimate za umetnost.”. Dodal je, da je “naravnost grozljivo, da so dela razstavljena v Narodnem muzeju Slovenije, ki prav letos obeležuje 200-letnico”. Odgovorni v muzeju bi morali ob tem, ko jim nekdo ponudi tako zbirko, preveriti avtentičnost del, torej ali imajo ustrezne certifikate, je še dodal.
Več kot tri četrtine ponaredkov
Po neuradnih informacijah časopisa Dnevnik je strokovni pregled potrdil, da večina likovnih del, ki so jih nameravali razstaviti v Narodnem muzeju, ni pristnih. V zbirki naj bi bil tako le majhen delež originalov, nekoliko več naj bi bilo del, ki so verjetno ponarejena, več kot tri četrtine del pa naj bi bilo očitnih ponaredkov. Povsem mogoče je, da je veliko ponaredkov nastalo pod roko istega avtorja.
Več sogovornikov, ki so poznavalci področja, je novinarju časopisa povedalo, da domnevajo, da je preiskava sumov kaznivih dejanj kršitve materialnih avtorskih pravic zgolj del širše zgodbe. Opozorili so, da je šlo po njihovem mnenju za poskus zlorabe imena in statusa Narodnega muzeja Slovenije. Priprava razstave, ki niti ni imela kustosa s primernim znanjem, je potekala mimo vseh nadzornih mehanizmov. Šele tehnična služba naj bi opozorila na več kot očitno sporna likovna dela, saj v pripravo kataloga razstave ni bil vključen noben strokovnjak s področja likovne umetnosti. S katalogom, za katerega bi Narodni muzej zastavil svoje ime, pa bi imel lastnik zbirke bistveno večje možnosti pri morebitni prodaji (ponarejenih) likovnih del.
Potem ko smo na N1 razkrili, da ne gre za dela slovitih avtorjev, ampak za ponaredke, so razstavo odpovedali, tedanji direktor Narodnega muzeja Slovenije Pavel Car pa je odstopil.
Na ministrstvu za kulturo so po pregledu dokumentacije ugotovili, da strokovne komisije omenjene razstave niso umestile v letni program in načrt muzeja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!