Pomoč kmetom, vinogradnikom, čebelarjem, ribičem, podjetjem in drugim v sektorju kmetijstva zaradi posledic suše in podražitev energentov naj bo hitra, učinkovita in naj ne bo povezana s prevelikimi administrativnimi bremeni, so poudarili sodelujoči na nujni seji odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Seja je bila sklicana na zahtevo poslanske skupine SDS, razlog zahteve pa je povezan s posledicami suše v kmetijstvu in podražitvami energentov, zaradi česar kmetje, kot je dejal poslanec Tomaž Lisec (SDS), prosijo za pomoč. Ta naj bo, kot so na seji poudarili predstavniki različnih organizacij, ki zastopajo kmete in tudi velika kmetijska podjetja, predvsem hitra in konkretna.
Država je nekatere ukrepe pomoči, do katerih so upravičena tudi kmetijska gospodarstva, že sprejela, nekatere še načrtuje. Kot je povedala kmetijska ministrica Irena Šinko, je v teku popis ocene škode zaradi letošnje suše, ki jo popisujejo občinske komisije, ki morajo delo končati nekje do 23. septembra. Po tem datumu bo uprava za zaščito in reševanje podala vladi skupno oceno škode po suši, na tej podlagi pa bo kmetijsko ministrstvo pripravilo program pomoči. Zato po besedah kmetijske ministrice tu poseben interventni zakon ni potreben.
Kar zadeva pomoč zaradi visokih cen energentov in ostalega repromateriala je ministrstvo vladi predlagalo sprejem nekaterih odlokov in na podlagi teh odlokov ter razporeditve finančnih sredstev na vladi se bodo po besedah ministrice od četrtka dalje lahko izdajale odločbe za razdelitev skupno več kot 22 milijonov evrov pomoči različnim upravičencem.
Najbolj na udaru tisti, ki živijo izključno od kmetijstva
Primarna kmetijska gospodarstva in ribištvo so vključeni tudi v pomoč na podlagi interventnega zakona zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, medtem ko za čebelarje na ministrstvu ukrepe pomoči še pripravljajo. Najbolj bodo na udaru tiste kmetije, ki živijo izključno od kmetijstva in drugih prihodkov nimajo, je stanje na terenu orisal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Posebej je izpostavil živinorejske kmetije, ki morajo nadomestiti izpad voluminozne krme, ki pa jo letos pri nas in v tujini težko dobijo.
Žveglič je posebej opozoril, da v preteklosti državna pomoč zaradi posledic suše ni bila nikoli izplačana prej kot v enem letu ali še kasneje, hkrati država izplača le del ocenjene škode, želijo pa si vsaj polovico. V letu 2017, ko je bila škoda po suši ocenjena na 65 milijonov evrov, je bilo denimo izplačanih za okoli sedem milijonov evrov pomoči.
Še večjo škodo kot letos bi lahko utrpeli prihodnje leto
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je povedal, da so čebelarji s prvim delom letošnje sezone zadovoljni, drugi del je vzela suša. Hkrati so cene sladkorja, s katerim so morali po 1. juliju začeti hraniti čebele, “dobesedno podivjale”, nekaj časa sladkorja sploh ni bilo. Čebelarji zato državo prosijo za konkretno podporo in tudi nekatere sistemske rešitve.
Predsednik združenja kmetijskih podjetij pri GZS Branko Virag, sicer član uprave Panvite, je napovedane ukrepe pomoči države pozdravil, pričakuje pa, da se bodo pri dodeljevanju pomoči vsi subjekti v kmetijstvu izenačili, ne glede na status. Virag je opozoril tudi na problematiko gnojil, tako zaradi visokih cen kot pomanjkanja zalog, zaradi česar bi lahko kmetijski pridelovalci še večjo škodo kot letos utrpeli spomladi prihodnje leto.
Na seji so se sodelujoči večkrat dotaknili tudi urejanja namakalnih sistemov in iskanja drugih rešitev za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam. Člani odbora ob koncu seje niso večinsko podprli predlogov sklepov, ki so jih pripravili v SDS, so pa nato z 12 glasovi za in brez glasu proti sprejeli predloge sklepov koalicijskih strank.
Z njimi med drugim predlagajo vladi, da po potrditvi ocene škode po suši v kmetijstvu v najkrajšem možnem času pripravi program odprave posledic in si prizadeva že letos izvesti izplačila oškodovancem. Odbor je podal tudi predloge glede trošarin za goriva, posodobitve tehnoloških priporočil za rastlinsko pridelavo in glede gradnje državnih namakalnih sistemov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje