Na Brdu pri Kranju se je začela razprava o reformi ekonomskega upravljanja EU. Slovenski premier je izpostavil nujnost ponovne vzpostavitve fiskalnega pravila, a tako, da ne ogrozimo investicij. Evropski komisar je medtem izpostavil skupno definicijo o fleksibilnosti, ki jo "zdaj vsak razume drugače".
Na Brdu pri Kranju se je začela razprava o reformi ekonomskega upravljanja EU. “Zavedamo se nujnosti ponovne vzpostavitve fiskalnega pravila, a zaradi sprememb mora omogočati dovolj prožnosti za ustrezen odziv nanje,” je dejal premier Robert Golob.
Preberite še: Informacije N1: Lastnik Leka v Lendavi načrtuje rekordno naložbo v Sloveniji
Evropski komisar Paolo Gentiloni je dodal, da Evropa potrebuje jasen okvir novih skupnih pravil. “Ob tem se je treba dogovoriti za definicijo, kaj pomeni fleksibilnost, saj jo sedaj vsak razume drugače,” je dejal Golob. Prožnost pa mora biti v ospredju pri vseh spremembah, ne le fiskalnega pravila, tudi na področju državnih pomoči, energetike in prestrukturiranju trgov. “To pa zato, ker se spremembe odvijajo zelo hitro, prehajamo iz krize v krizo. Fleksibilnost potrebujemo, da se nanje lahko ustrezno in hitro odzovemo,” je pojasnil.
Da je Slovenija v času pandemije in energetske krize izkoristila možnost zamrznitve izpolnjevanje fiskalnega pravila, ki ga sicer jemlje zelo resno in ga je zapisala v ustavo, ni skrivnost. “To nam je v času krize zelo pomagalo in tudi letos lahko zato pomagamo gospodarstvu in prebivalcem zaradi visokih cen energije,” je dejal. “Sedaj pa se mora pravilo prilagoditi novi realnosti in izzivom,” je menil.
Pred Slovenijo so reforme, kot so zdravstvena, pokojninska in davčna reforma ter reformi dolgotrajne oskrbe in izobraževalnega sistema za zelen in digitalni prehod, zato je po njegovem treba najti ustrezno ravnovesje med naložbami in vzdržnostjo javnih financ. Slovenija si je zadala ponovno izpolnjevanje fiskalnega pravila v prihodnjem letu: “Sedaj smo precej optimistični, da nam bo uspelo,” je dejal.
“Za nami so tri leta izjemne negotovosti, v katerih pa je Evropa s skupnim odzivom in solidarnostjo dosegla zelo veliko,” je ocenil evropski komisar za gospodarstvo Gentiloni. Golobov poziv k prožnosti je označil za primernega, predvsem v luči res negotovih časov. “Sposobnost prilagajanja javnofinančne politike, pa tudi vse ostrejše denarne politike spreminjajočim se razmeram terja prožno držo,” je dejal.
Preberite še: Načrt za okrevanje: Sloveniji pozitivna ocena za prvih 50 milijonov evrov
A obenem potrebujemo jasen okvir skupnih pravil, je bil odločen. “Javni dolg in inflacija sta visoka, gospodarske razmere so sicer boljše od prvotnih napovedi, a še vedno ne moremo govoriti o dobrih razmerah,” je orisal. A če želimo resno izpeljati zeleni prehod, okrepiti konkurenčnost in inovacije, potrebujemo investicije. Pri tem moramo po njegovih besedah spodbuditi tako zasebne kot javne naložbe.
“Temu moramo prilagoditi fiskalno pravilo, ki mora biti bolj uravnoteženo med vzdržnostjo javnega dolga, investicijami in rastjo, bolj učinkovito z močnejšim nadzorom in izvrševanjem ter bolj pregledno in enostavno,” je navedel. Prevladuje strinjanje glede predloga o postopnem prilagajanju konsolidaciji javnih financ, če država izvaja reforme, upoštevanju specifičnih okoliščin posameznih držav ter o srednjeročnem vidiku in poudarku na kakovosti javnih financ.
Komisar je opozoril, da EU za to reformo nima veliko časa. V razpravah v posameznih državah po njegovem obstaja pripravljenost na soglasje, čeprav je nekaj področjih še odprtih. Razprave danes se mu zdijo manj konfliktne kot pred leti, ko so jih začeli, a jih je ustavila pandemija. “Trgi pričakujejo predloge in rezultate pogovorov, še posebej v času zaostrovanja denarne politike,” je sklenil.
Boštjančič: Mislim, da je jasno, kaj je treba doseči
Minister za finance Klemen Boštjančič je po zaključku srečanja na novinarski konferenci glede tega, kaj prenova fiskalnega pravila prinaša Sloveniji in kako ga bo naša država izpolnjevala, povedal, da njegova ekipa že dela analize z različnimi spremenljivkami. Je pa sama metodologija, kot je pojasnil, glede na obravnavo držav po višini dolga in implementacije reform precej kompleksna.
Preberite še: Boštjančič odgovornost za slabo črpanje evropskih evrov vali na prejšnjo vlado
“Mislim, da je za Slovenijo jasno, kaj je treba doseči,” je izpostavil in spomnil, da je vlada napovedala vrsto reform. Kot minister za finance je napovedal, da bo stremel k odobritvi tistih reform, k imajo dolgoročne pozitivne učinke z vidika finančnega ministrstva. Med reformami, ki bodo potrebne, in sicer raje prej kot pozneje, je posebej izpostavil pokojninsko reformo.
Boštjančič se je dotaknil tudi javnega dolga Slovenije, ki je trenutno tik pod 70 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP). Ni pa mogel napovedati, kdaj bo javni dolg na ravni 60 odstotkov BDP, saj bo to povezano predvsem s tem, kakšni ukrepi se bodo izvajali za gospodarsko rast, prav ti pa so med osrednjimi nalogami vlade. Temu se bo prilagajal tudi odhodkovni del proračuna.
Kot je še poudaril, smo se iz prejšnje finančne krize marsičesa naučili. “Jasno je, da ne bomo ponavljali napak, kot na primer zavirali investicij, ki so ključne za gospodarsko rast,” je dejal. Kot potrebne je izpostavil investicije in reforme, pri slednjih pa dodal, da se je tudi Evropska komisija nekaj naučila iz preteklosti, in sicer, da ne more povsem zaupati posameznim državam, ko govorijo o reformah, potem pa številke čez nekaj let pokažejo povsem drugačno sliko.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje