Skokovit porast primerov borelioze: zakaj je okužb toliko več?

Lymska borelioza je bolezen, ki se na človeka prenese z ugrizom okuženega klopa rodu Ixodes. Letos so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) do vključno 9. avgusta zabeležili že 4.546  prijav obolenj, kar je 1.729 oziroma 61 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ko so zabeležili 2.817 primerov.

Na NIJZ sicer opozarjajo, da je treba pri primerjavi upoštevati prehod na elektronsko prijavljanje nalezljivih bolezni, ki je izboljšal popolnost in ažurnost prijav. "Lymska borelioza sicer tudi med posameznimi leti precej niha," so pripomnili.

Letos je zbolelo 2.474 žensk in 2.072 moških. Letos so najvišje stopnje obolevnosti v koroški (311,3/100.000 prebivalcev) in pomurski statistični regiji (302,2/100.000 prebivalcev) ter jugovzhodni Sloveniji (262,3/100.000 prebivalcev).

"Regionalne razlike se med leti spreminjajo, vendar trenutni podatki ne kažejo, da bi se lymska borelioza razširila na nova območja; bolezen je razširjena po vsej Sloveniji," so pojasnili na NIJZ.

V pomladanskih mesecih je bilo klopov več kot običajno

Borelioza se sicer pojavlja prek celotnega leta, vendar je pogostejša od februarja do novembra, ko so klopi najbolj aktivni. Zanimalo nas je, kaj je razlog za takšno povečanje števila okužb – večje število klopov, več okuženih klopov ali morda večja izpostavljenost ljudi.

"Trenutno nimamo podatkov, ki bi potrjevali, da je letos klopov več ali da je večji delež klopov okuženih," so pojasnili na NIJZ in dodali, da iz podatkov o prijavljenih primerih prav tako ni mogoče oceniti, koliko je k povečanju prispevala večja izpostavljenost ljudi oziroma več časa, preživetega v naravi.

Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Tea Knapič je medtem pojasnila, da je bilo v pomladanskih mesecih klopov več kot običajno. "Njihova aktivnost se je začela zgodaj; v osrednji Sloveniji smo večje število klopov zaznali že marca, po krajšem obdobju toplejšega vremena," je povedala za N1 in dodala, da jih je bilo tam, kjer ni bilo snega, več tudi pozimi (predvsem Primorska).

Aktivnost prenašalcev, komarjev in klopov na različnih lokacijah v Sloveniji v sklopu raziskovalnega projekta spremljajo tudi na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. "Klope nabiramo mesečno med aprilom in oktobrom in v primerjavi z lanskim letom nismo zaznali povečane številčnosti klopov," je povedala habilitirana raziskovalka Mateja Brecl Jakob. S podatki o okuženosti klopov z bakterijami iz rodu Borrelia, ki povzročajo lymsko boreliozo, medtem za to obdobje še ne razpolagajo, saj monitoring še poteka.

"Številčnost in sezonska dinamika klopov se med posameznimi leti in lokacijami razlikujeta ter sta močno odvisni od vremenskih razmer," je ob tem poudarila Knapič. "V zadnjih letih na naših vzorčnih mestih opažamo trend večje številčnosti klopov in daljšega obdobja njihove aktivnosti, pri čemer so lahko razlike med posameznimi leti precejšnje," je pojasnila. Kot pravi, so bile letošnje spomladanske razmere za njihovo aktivnost ugodne, zato so zaznali zgodnejši začetek sezone in večjo spomladansko številčnost.

Pri najpogostejšem klopu pri nas, gozdnem klopu (Ixodes ricinus), običajno opažamo največjo aktivnost spomladi, predvsem aprila in maja. V vročem in suhem delu poletja pa njihova aktivnost praviloma upade, saj so klopi zelo občutljivi na izsuševanje. Ko so razmere prevroče in presuhe, se z vegetacije umikajo bližje tlom, v podrast in listni odpad, kjer je vlaga višja. Ko se jeseni temperature znižajo in je ponovno več vlage, običajno opazimo še drugi, manjši vrh aktivnosti, je dejala strokovnjakinja.

Monitoring izvajajo po vsej Sloveniji, spremljajo tudi okuženost klopov

Monitoring komarjev in klopov sicer izvajajo po vsej Sloveniji. Klope vzorčijo enkrat mesečno na 20 lokacijah, na približno 44 izbranih lokacijah pa vzorčijo tudi komarje. Vzorčna mesta segajo od Prekmurja do Primorske ter vključujejo tudi Gorenjsko, osrednjo Slovenijo in Dolenjsko, pravi Knapič.

Razložila je, da vzorčne lokacije sicer niso povsem enakomerno razporejene. "Na nekaterih epidemiološko ali ekološko zanimivih območjih imamo več vzorčnih mest, druga pa uporabljamo kot referenčne lokacije. Ob epidemioloških indikacijah oziroma drugih posebnih opažanjih izvajamo tudi dodatna vzorčenja," je dodala.

V okviru programa spremljajo tudi prisotnost izbranih povzročiteljev bolezni v klopih. "Klope po vzorčenju določimo do vrste in jih nato molekularno analiziramo na prisotnost različnih virusnih in bakterijskih povzročiteljev," je povedala, a pojasnila, da na podlagi dosedanjih rezultatov ne morejo govoriti o nekem splošnem izrazitem povečanju okuženosti klopov v letošnjem letu. "Prav tako iz naših rezultatov ne moremo sklepati, da je letošnje večje število prijavljenih primerov lymske borelioze posledica večjega deleža klopov, okuženih z borelijami," je dodala.

Zakaj je potem letos več prijavljenih primerov lymske borelioze?

"Najverjetneje ne gre za en sam razlog, ampak za kombinacijo več dejavnikov. Pomembna ni samo številčnost klopov, ampak tudi njihova aktivnost, dolžina obdobja, ko so aktivni, ter predvsem izpostavljenost ljudi – koliko časa preživimo na območjih, kjer prihajamo v stik s klopi," meni Knapič.

Tudi na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pravijo, da na podlagi razpoložljivih podatkov trenutno ne morejo potrditi, da je razlog za porast prijavljenih primerov v letošnjem letu sprememba v številčnosti klopov v okolju ali v deležu okuženih klopov.

"Najverjetneje je treba upoštevati več dejavnikov, med drugim vremenske in okoljske razmere, izpostavljenost ljudi klopom, naše vedenjske navade in čas, ki ga preživimo v naravi, pa tudi prepoznavanje bolezni, dostopnost do zdravstvene obravnave in način prijavljanja primerov," je še povedala Brecl Jakob.

Klopi tudi v mestnih parkih

Klope pogosto povezujemo predvsem z gozdom, vendar jih lahko najdemo tudi na travnikih, gozdnih robovih, vrtovih, v mestnih parkih in na drugih zelenih površinah, je razložila, tudi v Ljubljani jih na primer vzorčijo na območju Tivolija in Koseškega bajerja. "Prav na takšnih mestih smo lahko manj previdni, ker klopa morda ne pričakujemo in se po prihodu domov ne pregledamo tako temeljito kot po izletu v gozd. Gozdni klop (Ixodes ricinus), najpomembnejši prenašalec borelij pri nas, sicer naseljuje tudi urbane parke in druge zelene površine, če so mikroklimatske razmere in prisotnost gostiteljev ustrezne," je razložila.

Pri lymski boreliozi je zelo pomemben tudi čas prisesanosti klopa. Do prenosa borelij praviloma ne pride takoj ob vbodu, verjetnost prenosa pa z daljšim časom prisesanosti narašča. Zato je zelo pomembno, da se po vrnitvi z zelenih površin pregledamo in prisesanega klopa čim prej pravilno odstranimo. Odstranitev v prvih urah možnost okužbe z borelijami močno zmanjša, je opomnila.

Kako lahko zmanjšamo tveganje okužbe?

Na NIJZ so pripravili tudi nekaj nasvetov za zmanjšano tveganje in preprečevanje okužbe. Najpomembnejša ukrepa sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa.

Možnost, da se bo klop na naše telo težje prisesal, bomo zmanjšali, če bomo nosili oblačila, ki pokrivajo čim večji del telesa, še bolje je, če so oblačila svetla, saj tako klopa tudi lažje opazimo.

Poleg tega na NIJZ priporočajo uporabo sredstev (repelentov), ki odganjajo klope in svetujejo, da ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa. "Pozorni smo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje," so poudarili.