Slovenski 15-letniki slabši pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti

Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, pa tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja.

"Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018.

Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk).

Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk.

Odstopanje od povprečja največje pri bralni pismenosti

Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk.

Predstavniki Pedagoškega inštituta, ki v Sloveniji koordinira raziskavo PISA, bodo rezultate podrobneje predstavili na novinarski konferenci ob 13. uri, izjavo bo tedaj podal tudi minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević.

Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.

Sviz poziva k sistemskemu reševanju kadrovskih težav

V šolskem sindikatu Sviz ob današnji objavi rezultatov raziskave pristojne pozivajo, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja pomanjkanja kadra ter zagotovijo ustrezne pogoje za kakovostno javno izobraževanje.

V sindikatu ocenjujejo, da teh rezultatov ni mogoče obravnavati ločeno od razmer, v katerih slovenske šole in zaposleni v njih delujejo, zato pristojne pozivajo, naj se prednostno lotijo ustreznega in sistemskega reševanja kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju.

Opozorili so, da po podatkih iz tokratne raziskave PISA le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira izvajanja pouka, povprečje OECD pa je 28,8 odstotka. Kot so navedli, se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v primerjavi z letom 2022 v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD zaznano izboljšanje.

"Za Sviz je to jasno opozorilo, da je treba kadrovsko problematiko nemudoma začeti reševati," so zapisali. Opozorili so, da tudi podatki iz aktualne analize pristojnega ministrstva kažejo, da "pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra ni obrobna, temveč sistemska težava, ki zahteva ustrezen odziv države". Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom namreč povečalo za 20 odstotkov, so navedli.

V Svizu opozarjajo, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna, ampak da sta njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezana z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela. "Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih," so opozorili.

"Najnovejši podatki raziskave PISA sami po sebi ne dajejo preprostega odgovora, zakaj slovenski dosežki padajo, so pa za Sviz dodaten razlog za zahtevo, naj politika opozorila o pogojih, od katerih je odvisna dolgoročna kakovost sistema, končno vzame resno," so navedli.

V sindikatu pričakujejo, da se bodo pristojni "nemudoma in prednostno lotili ustreznega reševanja kadrovske problematike ter sprejeli učinkovite ukrepe za pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih". Obenem pričakujejo, da se bodo izognili poenostavljenim interpretacijam ugotovitev raziskave PISA 2025 ter nedomišljenim in rokohitrskim rešitvam, ki pri tako zahtevnih vprašanjih ne morejo zagotoviti trajnih izboljšav kakovosti javnega izobraževanja.