Zakaj je največ Dolencev na Gorenjskem in največ Gorencev na Dolenjskem?

Slovenija 30. Apr. 202218:51
Delite:
Dolenjska pokrajina
Foto: Žiga Živulović, Bobo

Ali veste, od kod izvira vaš priimek in kaj pomeni? Več kot 19.000 priimkov prebivalcev Slovenije je popisal jezikoslovec Janez Keber. Zbral jih je v Leksikonu priimkov in za veliko večino tudi našel pomen. Z njim smo se pogovarjali tudi o razlogih za to, da je največ Gorencev na Dolenjskem in največ Dolencev na Gorenjskem.

Priimki so v primerjavi z imeni nastali precej pozneje, najprej v 9. stoletju v Italiji. “Sprva je bila to moda višjih slojev,” nam razloži jezikoslovec Janez Keber. “Naraščanje števila prebivalstva, še posebej v mestih, je povzročilo, da imena niso več zadostovala za prepoznavo posameznikov. Zato so uporabljali dodatna, razlikovalna poimenovanja iz očetnih imen, po poklicih ali vzdevke. Ti so se sčasoma začeli prenašati na otroke, od teh na njihove otroke. Postali so torej dedni in v tem primeru že lahko govorimo o priimkih,” pravi Keber.

Na slovenskem ozemlju so priimki začeli nastajati od 13. stoletja, medtem ko so bili v 16. stoletju, v času Primoža Trubarja, že splošno uveljavljeni. “O njihovem nastajanju se lahko prepričamo iz dokumentov tistega časa, tudi iz urbarjev, v katerih so bili zapisani tlačani z imeni in priimki ter njihovimi dajatvami,” pojasnjuje.

Največ je Novakov

Najpogostejši priimek v Sloveniji je Novak, ki ga nosi več kot 10 tisoč prebivalcev. Na drugem mestu je Horvat, tako se piše več kot 9.000 ljudi. Sledijo Kovačič, Kranjc in Zupančič (vsak po okoli 5.000 prebivalcev) ter Kovač, Potočnik, Mlakar, Vidmar, Kos in Golob. Na spletni strani statističnega urada (Surs) je mogoče preveriti pogostost vseh priimkov, ki jih nosi več kot pet prebivalcev, pa tudi njihovo razporeditev po regijah.

Novaki, Kovačiči in Kovači, Kranjci, Vidmarji in Mlakarji so razporejeni po vsej Sloveniji, Horvatov je največ v Prekmurju, Potočnikov pa v severni polovici države. Zupančič je najpogostejši priimek v jugovzhodnem delu države, po številu pa jih je največ v osrednjeslovenski regiji. Prav tako praktično v vseh regijah najdemo Kose in Golobe.

Za razlage pomenov nam je Janez Keber odprl svoj Leksikon priimkov, ki je izšel lani in je prava zakladnica:

Novak izhaja iz občne besede novák, ‘novinec v kakem okolju (npr. vojaškem, zaporniškem), novi naseljenec v kraju, vasi, zaselku, naseljenec na novini oziroma na neobdelani, neizkrčeni zemlji, zlasti hribovski’.

Horvat izhaja iz imena naroda Horvat ‘Hrvat’ in so z njim prvotno poimenovali prišleke iz Hrvaške (podobno še priimki Hrovat, Hrvat, Hrvatin).

Kovač izhaja prek vzdevka iz poklicnega poimenovanja kováč in glagola kovati, Kovačič pa je tvorjenka na ‑ič iz priimka Kovač in je prvotno pomenil ‘sin Kovača’.

Vidmar izhaja prek vzdevka iz občne besede vídmar, ‘kdor obdeluje cerkveno posest, tj. videm’. Izraz videm je sprejet iz nemškega Wittum, ‘cerkvena posest’, iz njega pa so pri nas nastala naselbinska imena Videm. Vidmar bi torej lahko bil prvotno tudi ‘prebivalec Vidma ali prišlek iz njega’.

Mlakar in Potočnik sta prvotno pomenila prebivalca Mlake ali Potoka. Kos in Golob pa izhajata iz vzdevka iz ptičjega poimenovanja. “Pri Kosu je mogoče izhajati tudi iz občne besede kos (‘biti kos komu’),” razlaga Keber. “Vzdevek Golob pa je, glede na to, da je golob simbol miru, prvotno verjetno označeval blagega, miroljubnega človeka.”

Ob tem smo povprašali še, kaj pomeni priimek Janša. “Priimek Janša je nastal iz imena ali priimka Jan. Tvorjen je s priponskim obrazilom -ša in je prvotno pomenil ‘sin Jana’,” razloži starosta slovenskega jezikoslovja. “Ime Jan pa je skrajšana oblika imena Janez.”

Janez Keber je avtor Leksikona imen (2008) in Leksikona priimkov (2021). Sodeloval je tudi pri nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa.

Janez Keber
Foto : Celjska Mohorjeva družba

Gorenci na Dolenjskem

Kaj pa Goren(j)ci in Dolen(j)ci? Razlaga je preprosta. “S priimkom Gorenc so na Dolenjskem poimenovali priseljence iz Gorenjske, s priimkom Dolenc pa na Gorenjskem priseljence iz Dolenjske,” razlaga Keber. Podobni primeri priimkov iz poimenovanj priseljencev so še Furlan, Korošec, Krajnc, Lah, Madžar, Nemec, Ogrin.

Priimek Dolenc nosi po Sursovih podatkih 1.640 ljudi, najbolj pogost pa je na Gorenjskem. Manj pogost je v državi priimek Dolenec (332), a kar dve tretjini ljudi s tem priimkom živi na Gorenjskem.

Največ prebivalcev s priimkom Gorenc (skupaj jih je 1.188) živi v jugovzhodni Sloveniji oziroma na Dolenjskem. Precej manj pogost je priimek Gorenjc, a tudi ljudi s tem priimkom je največ v jugovzhodnem delu države.

Foto : N1

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar