Srbija je od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani še posebej velikokrat tarča kritik, da sedi na dveh stolih – odnose ohranja tako z dolgoletno zaveznico Rusijo kot tudi državami Evropske unije in ZDA. Kakšno je stališče Zahoda do Srbije in kakšne so njegove posledice? So zahodni zavezniki do srbskega predsednika Aleksandra Vučića preveč prizanesljivi?
Po začetku ruske invazije v Ukrajini februarja lani so ZDA, evropske države in drugi zahodni zavezniki zavzeli zelo jasno stališče: ruski napad na sosednjo Ukrajino so najostreje obsodili, proti Rusiji pa uvedli sankcije. Medtem pa največja zahodnobalkanska država, Srbija, ki se za vstop v EU pogaja od leta 2014, politikam Zahoda ne sledi in vztraja pri tem, da je “nevtralna”. Sedi torej na dveh stolih – po eni strani ostaja zaveznica Rusije, po drugi ne odstopa od približevanja Uniji; to pa ji, kot je brati v analizi ameriškega CNN, pravzaprav dopušča pristop Zahoda.
Vse od začetka ruske invazije se diplomati držav Zahoda, tako CNN, trudijo, da bi srbskega predsednika Aleksandra Vučića iztrgali iz orbite njegovega ruskega kolega Vladimirja Putina. Obljubljali so mu hitrejšo pot do članstva v Uniji, obenem pa opozarjali, da bo Srbija v nasprotnem primeru ostala izolirana.
A, kot sklicujoč se na besede poznavalcev navaja omenjeni ameriški medij, to v praksi ne drži – v zadnjem letu in pol naj bi namreč Zahod Srbiji ponujal “le korenčke in nič palice”. To pa naj bi državi omogočilo, da lahko še naprej uresničuje interese v regiji, ne da bi za to odgovarjala, spori, v katere je vključena, pa da preusmerjajo pozornost od nezadovoljstva doma. Spomnimo: v tednih, ko so po dveh strelskih napadih, v katerih je bilo v začetku maja ubitih 18 ljudi, izbruhnili množični protesti proti oblasti, je bila mednarodna skupnost znova priča tudi zelo zaostrenim razmeram v štirih srbskih občinah na severu Kosova.
Občina Leposavić na severu Kosova (Foto: Valdrin Xhemaj/REUTERS)
Glas Srbije na Zahodu
Glas Srbije je za Zahod ključnega pomena, so poudarili nekateri sogovorniki CNN. Dr. Jasmin Mujanović, politolog in poznavalec Zahodnega Balkana, je povedal: “Srbija je tista, za katero velja, da če jo lahko potegneš na svojo stran – karkoli že to pomeni – bo vse lažje.” Kot je ocenil, je že več ameriških administracij poskušalo pritegniti Vučića in njegovo Srbsko napredno stranko (SNS), pri čemer pa so ti poskusi po njegovih besedah “še posebej predrzni”, odkar se je začela vojna v Ukrajini.
“Zdi se, da verjamejo, da Srbijo vodijo bližje EU, Natu, razmišljanju Zahoda in stran od Rusije … A to ni nekaj, za kar bi rekla, da se odraža v praksi,” pa je komentirala britanska konservativna poslanka Alicia Kearns, ki vodi zunanjepolitični parlamentarni odbor.
Več strokovnjakov je prav tako ocenilo, da se Srbiji za pohvalo ameriških in evropskih funkcionarjev ni treba posebej potruditi – ne glede na neizpolnjene pretekle obljube. Alicia Kearns: “Rečeno nam je bilo, da se bo [Vučić, op. a.] pridružil sankcijam in pokazal, da je na naši strani. To se ni zgodilo. Rečeno nam je bilo, da se ne bo še bolj približal Rusiji. Septembra je podpisal varnostni sporazum s Putinom. Vedno znova se Zahodu smeji v obraz. In ko vprašam zahodne funkcionarje, ‘zakaj ste tako odločeni, da Vučiću dovolite, da vas izigra’, povedo, da je on najboljša možnost.”
Dogovor, ki sta ga septembra lani podpisala ruski in srbski zunanji minister, Sergej Lavrov in Nikola Selaković, po navedbah Selakovića, kot jih navaja tiskovna agencija Reuters, predvideva posvetovanja o bilateralnih in multilateralnih aktivnostih.
Nikola Selaković in Sergej Lavrov decembra 2021 v Stockholmu (Foto: RUSSIAN FOREIGN PRESS SERVICE/PROFIMEDIA)
Potem ko je Alicia Kearns, tudi sicer ena od redkih kritičark Srbije, govorila za CNN, naj bi ji Vučić zagrozil kar prek državne televizije. Dejal je, da če zoper njene kritike na račun Srbije ni pripravljena ukrepati britanska vlada, “se bomo prisiljeni odzvati”.
Srbski predsednik Vučić je odločitev, da Srbija ne bo sankcionirala Rusije, utemeljil z argumentom, da je bila Rusija “edina država, ki proti nam ni uvedla sankcij v devetdesetih letih”. Prav tako je Rusija po Vučićevih navedbah “podprla našo ozemeljsko celovitost v Združenih narodih” (Rusija namreč ne priznava neodvisnosti Kosova). Ne glede na to je Srbija podprla resolucijo Združenih narodov, ki obsoja rusko invazijo, zanikala pa je poročanje, da je Ukrajini prodala orožje in strelivo.
Ena od temeljnih točk rusko-srbskega zavezništva sicer ostaja energetska odvisnost Srbije od ruskih energentov.
“Če predpostavimo, da bomo Srbijo nekako po čudežu pripeljali v EU, bomo, če bo režim ostal, v Unijo praktični pripeljali še enega ruskega trojanskega konja, kot ga imamo v obliki [madžarskega premierja Viktorja] Orbana,” pa je za CNN razmišljala poznavalka Balkana pri mislišču European Council on Foreign Relations dr. Majda Ruge.
Posledice v prvi vrsti v napetostih med Srbijo in Kosovom
CNN nadalje navaja, da se posledice prizanesljivega pristopa Zahoda do Srbije, ki “oprošča”, občutijo predvsem na Kosovu, ki je vse od razglasitve neodvisnosti pred petnajstimi leti zelo odvisno od pomoči Zahoda, predvsem ZDA. Tam so, kot smo poročali, napetosti izredno narasle po volitvah v štirih občinah na severu Kosova, ki jih je tamkajšnje večinsko srbsko prebivalstvo bojkotiralo, posledično pa so bili na funkcije izvoljeni etnični Albanci. Ti so konec maja navkljub srbskim protestnikom skušali s pomočjo kosovske policije vstopiti v občinske zgradbe, pri čemer je izbruhnilo nasilje, v katerem je bilo poškodovanih tudi več deset predstavnikov Kforja, Natovih sil na Kosovu (potem ko je bil ustreljen, so morali enemu od madžarskih vojakov celo amputirati nogo).
Zvečan na severu Kosova (Foto: Laura Hasani/REUTERS)
Diplomatski odziv na dogodke na Kosovu, tako CNN, pa se je osredotočil predvsem na Prištino, ki da je “plačala visoko ceno”. ZDA, ki so kosovskemu premierju Albinu Kurtiju očitale, da je vlada izsilila dostop županov do občinskih zgradb, so denimo preklicale vabilo na skupne vojaške vaje Defender Europe 23, ki so pod njihovim okriljem potekale od aprila do junija.
Med tistimi, ki so kritični do te pozicije Zahoda, je britanska poslanka Alicia Kearns. Ocenila je, da je odziv Zahoda “neuravnotežen”, pri čemer je po njenih besedah za zaostritev napetosti na Kosovu kriv Beograd, ki da se je s tem, ko je Srbe pozval, naj bojkotirajo volitve, vmešal v notranje zadeve Kosova.
Ker je Kosovo izjemno odvisno od pomoči Zahoda, ki je bil nedavno očitno nejevoljen zaradi Kurtija, nekateri poznavalci menijo, da kosovski premier slabi svojo državo. Shqiprim Arifi, župan občine Preševo na jugu Srbije, kjer živi večinoma albansko prebivalstvo, je ocenil, da Kurti “poskuša biti Zelenski na Balkanu”. Po navedbah Arifija bi bilo za izboljšanje razmer najboljše, da bi Kurti ustregel Zahodu in privolil v ustanovitev združenja srbskih občin na severu Kosova, ki ga je leta 2013 predvidel Bruseljski sporazum.
Albin Kurti (Foto: PROFIMEDIA)
Ob tem, ko se v času napetosti ZDA in EU trudijo, da bi Vučića privabile na svojo stran, pa se Srbija po navedbah CNN še naprej vede brezobzirno. Na primer: potem ko sta Srbija in Kosovo marca na Ohridu vendarle dosegla dogovor, ki stremi k normalizaciji odnosov, je Vučić prizorišče zapustil, ne da bi dokument podpisal. Skliceval se je na bolečino v desni roki, ki da je zelo huda in se bo predvidoma nadaljevala še naslednja štiri leta.
Predavatelj o zunanji politiki na ameriški Univerzi Johns Hopkins Edward Joseph, ki je podvomil o srbski plati zgodbe o prijetju, je v pogovoru za CNN ocenil, da je morda nastopil čas, ko se je pristop ZDA, ki predvideva, da Vučićev režim ne predstavlja zla, morda začel krhati. Kot argument v podporo tej tezi je izpostavil julijsko uvedbo sankcij zoper šefa srbskih obveščevalcev Aleksandra Vulina, in sicer zaradi domnevne korupcije in vpletenosti v trgovino z mamili.
Ali bo to prineslo tudi spremembo v politiki, pa je za zdaj težko napovedati.
Avtor analize je Christian Edwards, zunanjepolitični novinar CNN, ki živi v Londonu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje