Ne le, da Rusija in Ukrajina pred slabim mesecem dni nista obnovili dogovora o izvozu žita iz črnomorskih pristanišč, bojazni, kako bo z izvozom pridelkov v prihodnje, povzročajo tudi napadi na pristaniško infrastrukturo in težave, s katerimi se sooča Rusija. Temeljno vprašanje, ki je zdaj aktualno, je, ali se bodo cene hrane v svetovnem merilu spet zvišale in kaj to pomeni za Slovenijo.
Dogovor o izvozu ukrajinskega žita iz črnomorskih pristanišč je približno leto dni, do julija letos, omogočal ladijski transport ključnih živil iz Ukrajine, pete največje proizvajalke pšenice na svetu. Dogovor, ki sta ga Rusija in Ukrajina sklenili julija lani ob posredovanju Združenih narodov in Turčije, je bil večkrat podaljšan, pred slabim mesecem pa je Moskva uresničila svoje napovedi in sporočila, da pri njem ne bo več sodelovala. Zatrdila je, da so vzrok za to težave, ki jih ima pri izvozu svojega žita; te namreč posredno povzročajo sankcije, ki jih je Zahod uvedel po začetku ruske invazije februarja lani.
Možnosti izvoza ukrajinskega žita so po propadu ključnega dogovora znova postavljene pod vprašaj, dodatne negotovosti oziroma težave pa povzročajo tudi napadi, ki jih Rusija in Ukrajina izvajata na pristaniško infrastrukturo in v katerih je bilo med drugim uničenih na tisoče ton žita.
Eden od tovrstnih napadov se je zgodil že dan po tem, ko je dogovor o izvozu žita prenehal veljati – v ruskem napadu v pristanišču v Odesi so bili poškodovan tudi terminali, ključni za izvajanje dogovora. Kasneje, v prvih dneh avgusta, so ruske sile izvedle napad na pristanišče Izmail, ki leži ob Donavi tik ob ukrajinsko-romunski meji, dva dni za tem pa je ukrajinski dron napadel ladjo ruske mornarice blizu črnomorskega pristanišča v Novorusisku.
Ladja ruske mornarice v Istanbulu (Foto: Murad Sezer/REUTERS)
Omejen izvoz žita bi lahko, kot poudarja tiskovna agencija Reuters, znova dvignil cene hrane v svetovnem merilu. Na primer: že samo po ukrajinskem napadu na Novorusisk se je cena pšenice dvignila za dva odstotka.
Cena pšenice za mletje na pariški borzi Euronext za dobavo v prihodnjem mesecu se trenutno sicer giblje pri 235 evrih za metrično tono, kar je precej zmerno. Spomnimo namreč, da je lani po začetku vojne cena poskočila na več kot 400 evrov za tono. Kot pojasnjujejo analitiki, ki jih navajajo tuji mediji, na eni strani na gibanje cene vplivajo že omenjene napetosti v Črnem morju in skrbi glede vpliva požara v enem od večjih francoskih skladišč, na drugi strani pa zmanjševanje evropskih izvoznih količin.
“Že en sam napačen korak bo imel katastrofalne posledice”
Kako problematični so lahko napadi na območju Črnega morja, je opozoril tudi glavni ekonomist pri Programu Združenih narodov za hrano Arif Husain. “Že en sam napačen korak na katerekoli strani bo imel katastrofalne posledice zato, ker ni takojšnjega nadomestka za vse žito, ki ga Rusija in Ukrajina izvozita prek Črnega morja,” je komentiral po navedbah časopisa Financial Times.
Prek črnomorskih pristanišč je Ukrajina pred začetkom vojne izvozila skoraj vso svojo pšenico, koruzo in sončnično olje, ruski črnomorski terminali pa medtem po navedbah Reutersa v svet spravijo približno 70 odstotkov žita, ki je namenjeno izvozu.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nedavno napovedal, da se bo Ukrajina borila na Črnem morju, da bi zagotovila možnost uvoza in izvoza pšenice in drugih dobrin. “Če bo Rusija nadaljevala svojo dominacijo v Črnem morju onkraj svojega ozemlja in nas bo blokirala oziroma nas spet obstreljevala, proti našim pristaniščem usmerjala rakete, bo Ukrajina ravnala enako,” je napovedal.
Foto: Mehmet Emin Calsikan/REUTERS
Ukrajina je pred dobrim tednom dni oznanila odprtje “humanitarnega koridorja”, ki naj bi omogočil odplutje tovornim ladjam, ki so po začetku ruske invazije ostale ujete v črnomorskih pristaniščih. Prek novega koridorja je iz Odese v Istanbul v petek prispela prva tovorna ladja, in sicer nemška ladja Joseph Schulte, ki pluje pod hongkonško zastavo, navaja STA.
Ker je izvoz po morju omejen, pa je ukrajinska pšenica našla pot proti zahodu in dosegla tudi Slovenijo – prihod žita se v naši državi odraža predvsem skozi nižanje odkupne cene.
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar glede slednjega izpostavlja pogoje pridelave, ki so v Ukrajini neprimerljivi s pogoji, ki jih imamo pri nas. “Eno so pogoji, ki so vezani na obseg pridelave, drugo je pa praksa in tehnologije, ki jih uporabljamo. Njihova proizvodna cena je bistveno nižja kot slovenska in ta pšenica k nam prihaja po dampinških cenah,” je jasen.
V Slovenijo po njegovih besedah za zdaj ne prihajajo ogromne količine ukrajinske pšenice, pa vendar lahko slovensko razmerje na trgu poruši že eden, dva ali trije tovornjaki, saj je domače pšenice malo.
Z izzivi se medtem sooča tudi Rusija, ki je največja izvoznica pšenice v svetovnem merilu in je lani imela rekordno visok izvoz – v sezoni 2022/2023 je izvozila 45,5 milijona metričnih ton žita.
Reuters poroča, da so možnosti za izvoz ruskega žita pod vprašajem, saj državi manjka ladij, zahodni trgovci z žitom izkazujejo vse manj želje po sklepanju poslov z Moskvo, vse višje pa so tudi zavarovalne premije za ladje, ki so namenjene v ruska črnomorska pristanišča. Posledično se mora Rusija vedno bolj zanašati na starejša in manjša plovila manj uveljavljenih podjetij, kažejo pogovori, ki jih je Reuters opravil z desetimi predstavniki ladijskega sektorja. Cene transporta žita pa so vse višje.
Rusija, spomnimo, že dlje časa vztraja, da je tarča “prikritih sankcij” ali povedano drugače: čeprav sankcije Zahoda, uvedene po začetku invazije, niso usmerjene v izvoz agrikulturnih proizvodov, na to vseeno vplivajo druge sankcije, ki zadevajo poslovanje. Rusijo so, denimo, že pred julijskim iztekom dogovora o izvozu žita zapustili veliki trgovci, kot so Cargill, Louis Dreyfus in Viterra.
V času, ko je bil dogovor o izvozu žita v veljavi, je ukrajinska črnomorska pristanišča zapustilo okoli 33 milijonov ton žita. Izvožene je bilo skoraj 17 milijonov ton koruze, nekaj manj kot devet milijonov ton pšenice ter več kot milijon ton pšeničnega zdroba, sončničnega olja, ječmena … Živila so, tako katarska Al Džazira, odpotovala v 45 držav na treh celinah. Največ izvoza (skoraj četrtina) je bilo na Kitajsko, sledili so Španija, Turčija, Italija, Nizozemska in Egipt.
Foto: PROFIMEDIA
Kaj torej za prihodnost napoveduje rusko ministrstvo za kmetijstvo? Izvoz žita naj bi, kot so zapisali v izjavi za Reuters, padel za okoli osem odstotkov v primerjavi s sezono 2022/2023, ki jo je tudi sicer zaznamovala rekordna žetev. Kaj je vzrok za napovedani padec, niso navedli.
Se pa Rusija že dalj časa zaveda, da je manko ladij za izvoz žita njen velik problem. Decembra je omenjeno rusko ministrstvo obelodanilo načrt za gradnjo flote 61 novih ladij za izvoz žita, ki bi ublažila učinek “pritiska sankcij in zavrnitev številnih mednarodnih posrednikov za sodelovanje z Rusijo”, še navaja Reuters.
Nervoza še naprej spremlja mlinarje, peke, kmete …
In kaj dogodki ob Črnem morju na splošno pomenijo za slovenske cene hrane? Aleš Kuhar pravi, da je na to vprašanje danes težko karkoli napovedovati z veliko verjetnostjo. “Stvar je zelo zapletena, prepletena, osnovna ekonomska pravila in protokoli oziroma opazovanja pa ne dajejo več ustrezne osnove za neko napoved,” je pojasnil.
Dodal je, da trg ostaja razburkan, zato so nervozni tudi deležniki na trgu – kupci, prodajalci, mlinarji, peki, kmetje: “Silnice, ki oblikujejo cene, so ravno tako napete in nelogične. V tem obdobju vedno pride do zviševanja cen.”
Zvišanje cen je po njegovih besedah vedno prva reakcija v obdobju negotovosti in tveganj. V tem času se povečujejo zaloge, dogajanje pa spremljajo še špekulacije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje