Odločen odziv mednarodne skupnosti na rusko invazijo na Ukrajino je razkril dvojna merila Zahoda glede obravnavanja kršitev človekovih pravic po svetu in neuspeh mednarodnih institucij pri izvajanju in zaščititi človekovih pravic in univerzalnih vrednot, v danes objavljenem letnem poročilu za leto 2022 ugotavlja Amnesty International.
“Odločen odziv na rusko agresijo na Ukrajino je prikazal dvojna merila Zahoda in v primerjavi s tem razkril, kako pomanjkljivi so bili njihovi odzivi na druge kršitve Ustanovne listine Združenih narodov,” opozarja generalna sekretarka Amnesty International (AI) Agnes Callamard. Ob tem dodaja, da odziv na rusko invazijo sicer kaže, kaj vse je mogoče storiti, ko obstaja politična volja za ukrepanje.
Letno poročilo AI, v katerem so zbrane informacije o stanju človekovih pravic po vsem svetu, izpostavlja molk Zahoda pri zlorabah človekovih pravic v drugih delih sveta, med drugim v Savdski Arabiji, Egiptu in Palestini.
“Lansko leto je Izrael uvedel ukrepe, ki silijo številne Palestince z njihovih domov, širijo nezakonite naselbine in legalizirajo obstoječe naselbine na okupiranem Zahodnem bregu. Toda kljub temu zahodne države niso zahtevale konca tega sistema zatiranja,” piše v poročilu.
AI prav tako opozarja, da so v Savdski Arabiji in Egiptu za zapahi številni zagovorniki človekovih pravic, pogosto tudi po “skrajno nepoštenih sojenjih”.
Evropske države niso pokazale enake prijaznosti
“Čeprav so evropske države sprejele ukrajinske begunce, niso pokazale enake prijaznosti do tistih, ki so bežali pred spopadi v Siriji, Afganistanu in Libiji. ZDA, ki so tudi pozdravile Ukrajince, pa so v skladu s politikami in praksami, ki temeljijo na rasizmu, med septembrom 2021 in majem 2022 izgnale več kot 25.000 Haitijcev in mnoge podvrgle mučenju in drugemu neprimernemu ravnanju,” opozarja AI.
Ob tem je bila AI kritična tudi do ravnanja svetovnih organizacij pri njihovem odzivanju na konflikte, v katerih je bilo ubitih na tisoče ljudi, med drugim v Etiopiji, Mjanmaru in Jemnu.
“Vojna v Ukrajini je odvrnila sredstva in pozornost stran od podnebne krize, drugih dolgotrajnih konfliktov in človeškega trpljenja po vsem svetu. Za zdaj ni nobenega dokaza, da bi mednarodni odziv na ukrajinsko krizo lahko postal načrt za dosledne in skladne odzive na bodoče konflikte in krize,” dodaja Callamard.
Za Slovenijo v letu 2022 je AI med drugim izpostavila skrbi glede uresničevanja pravice do svobode izražanja, zbiranja in zborovanja. AI Slovenija ob tem spominja na akcijo, s katero so tedanjega predsednika vlade Janeza Janšo pozivali k umiku zahtevkov za plačilo stroškov policijskega varovanja protestov, ki se jih je udeleževal aktivist Jaša Jenull.
Pozdravili so, da se je nekdanji predsednik Borut Pahor uradno, v imenu države opravičil več kot 25.000 ljudem, ki so bili 30 let prej neustavno izbrisani iz registra stalnih prebivalcev.
“Opravičilu navkljub si več kot polovica izbrisanih še ni uspela urediti statusa ali prejela odškodnino. Tudi zato smo konec leta v sodelovanju z Mirovnim inštitutom sprožili novo peticijo, s katero oblasti pozivamo k čimprejšnji pripravi zakonskih ukrepov, ki bodo omogočili povrnitev statusa in popravo krivic vsem izbrisanim,” je sporočila direktorica AI Slovenije Nataša Posel.
Ob lanskoletni 30. obletnici izbrisa smo se pogovarjali z nekdanjim ustavnim sodnikom Matevžem Krivicem, ki se desetletja neutrudno bori za pravice izbrisanih. “Država je najprej zagrešila ta ‘politični zločin’, potem pa je naslednja tri desetletja na vse načine zavirala popravo krivic,” je tedaj opozoril.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje