Japonsko je včeraj stresel niz silovitih potresov, ki so po doslej zbranih podatkih terjali vsaj 57 smrtnih žrtev. Kako so številni močni potresi spremenili japonsko pokrajino ter kako so se ljudje naučili z njimi živeti? Kako je bilo včasih? In kako je nekoč potres Tokio zravnal z zemljo.
Japonsko je na prvi dan novega leta prizadel niz potresov, med katerimi je najmočnejši dosegel magnitudo 7,6. Po doslej zbranih informacijah je umrlo vsaj 57 ljudi, veliko ljudi pa še vedno pogrešajo, zato se iskanje preživelih pod ruševinami nadaljuje.
Japonsko, ki velja za eno najbolj potresno dejavnih območij na svetu, sicer redno prizadenejo potresi, zato ima stroge gradbene predpise, ki zagotavljajo, da stavbe zdržijo močne tresljaje. Otoška država je poleg tega zelo napredna pri spremljanju seizmološkega dogajanja, zato lahko opravi tudi izjemno natančne meritve tresenja tal, poroča britanski BBC.
Po vsej državi je na strateških točkah razporejena mreža postaj GPS. Ob potresu pa lahko znanstveniki natančno ugotovijo, za koliko se je vsaka od njih premaknila, ter tako prikažejo, kako se je pokrajina po potresu upognila in premaknila.
Upoštevajoč podatke omenjenega sistema, se je po ponedeljkovem potresu zemlja premaknila za do 130 centimetrov proti zahodu. Na posameznih merilnih mestih pa se je dvignila tudi do štiri metre.
Meritve iz vesolja
Znanstveniki medtem Japonsko spremljajo tudi iz vesolja in primerjajo satelitske posnetke, posnete pred potresom in po njem.
Vesoljsko plovilo ALOS-2 je ob zadnjem potresu poročalo, da se je razdalja med njim in tlemi skrajšala, saj se je Zemljino površje pod vplivom potresa dvignilo, piše BBC.
Zemlja se je najbolj premaknila na zahodni strani polotoka Noto, kjer je bil tudi epicenter ponedeljkovega potresa. Tam se je ob obali premaknilo oceansko dno, kar je povzročilo približno 80 centimetrov visoke valove cunamija.
Japonske oblasti so tako včeraj izdale tudi opozorilo pred visokim cunamijem ter prebivalce pozvale k evakuaciji, a so stopnjo nevarnosti nekaj ur po potresu znižale.
Vsakih pet minut zabeležijo potresni dogodek
Čeprav je vsaka smrtna žrtev preveč, je presenetljivo, kako malo ljudi je po ponedeljkovem potresu izgubilo življenje. Kot še piše BBC, modeli, ki ocenjujejo končno število žrtev in višino škode, predvidevajo, da bo na koncu, ko bo tudi iskanje morebitnih preživelih končano, življenje izgubilo največ sto ljudi.
Če primerjamo potres z lanskim potresom v Turčiji – v tem primeru je šlo za potres z magnitudo 7,8, kar pomeni, da je bila v obeh primerih sproščena podobna energije – so razlike očitne. Število smrtnih žrtev potresa, ki je Turčijo in Sirijo prizadel na začetku februarja, je preseglo 50 tisoč. V grozljivem potresu z magnitudo 7, ki je leta 2010 prizadel Haiti, pa je življenje izgubilo več kot 100 tisoč ljudi.
Kot piše britanski BBC, je razliko v številu žrtev mogoče pripisati pripravljenosti posameznih držav na potrese. Japonska namreč leži na stičišču štirih glavnih tektonskih plošč in je eno od seizmično najbolj aktivnih območij na Zemlji. V državi se zgodi približno 20 odstotkov vseh svetovnih potresov z magnitudo 6 ali več, seizmometri pa v povprečju vsakih pet minut zabeležijo kakšen dogodek. Japonska zato veliko vlaga v povečanje odpornosti svoje infrastrukture in prebivalstva.
Potres, ki je Tokio zravnal z zemljo
Kot smo na N1 že pisali, se na Japonskem vsakega 1. septembra spomnijo žrtev enega najbolj smrtonosnih potresov 20. stoletja, ki je pred stotimi leti z magnitudo 7,9 zravnal prestolnico Tokio in v pokrajini Kanto zahteval 105.000 življenj predvsem zaradi požarov, ki so se hitro širili med takrat večinoma nizkimi lesenimi hišami.
Prav ta katastrofa je pomenila začetek potresnega načrtovanja konstrukcij na Japonskem, je povedal Jošiaki Nakano, strokovnjak za potresno inženirstvo z Nacionalnega raziskovalnega inštituta za znanosti o Zemlji in odpornost na nesreče. Tako je že leta 1924 Japonska uvedla svoj prvi gradbeni zakonik za potresno odporno gradnjo.
Standarde so nato nenehno širili ob upoštevanju izkušenj v drugih večjih potresih na arhipelagu. Med njimi sta bila tudi potres leta 1995 v Kobeju, ki je zahteval 6.000 življenj, in potres 11. marca 2011 z magnitudo 9.0 in smrtonosnim cunamijem.
Sprva okrepljene strukture stolpnic so dopolnjevali z bolj razvitimi varnostnimi ukrepi. Tako imajo sedaj stolpnice pod temelji masivne blazine iz mehke gume, ki jih izolirajo od tresljajev tal, v nadstropjih so nameščeni amortizerji, nekatere stolpnice pa imajo na vrhu nameščena celo več sto ton težka nihala, ki preprečujejo premikanje stavbe med potresom.
Gradbeni predpisi ter druga pravila, ki določajo gradnjo, se tako na Japonskem izvajajo zelo strogo, prebivalci pa so dobro usposobljeni, kako se odzvati na tresenje tal. Japonska ima tudi enega najnaprednejših sistemov zgodnjega opozarjanja na svetu.
Znanstveniki sicer ne morejo točno določiti časa in obsega dogodka, vendar pa seizmološki instrumenti, zatem ko zaznajo dogodek, sprožijo obveščanje televizijskih, radijskih in mobilnih omrežij. Ta opozorila lahko tako do nekaterih ljudi pridejo 10 do 20 sekund pred začetkom najhujšega tresenja.
To se morda ne sliši kot veliko časa, vendar v izrednih okoliščinah tovrstno opozorilo zadostuje, da se lahko prebivalci vsaj skrijejo na varno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!