Mineva eno leto od smrti kraljice Elizabete II., ki je svojim podanikom vladala 70 let, sedem mesecev in dva dni. Monarhinja z najdaljšim stažem na britanskem prestolu je umrla 8. septembra na škotskem posestvu Balmoral. Njena vladavina je močno zaznamovala moderno zgodovino Velike Britanije.
Ko je Buckinghamska palača 8. septembra 2022 popoldne objavila sporočilo, da so kraljičini zdravniki zaskrbljeni za zdravje njenega veličanstva in da ostaja pod zdravniškim nadzorom na škotskem posestvu Balmoral, je življenje v Veliki Britaniji obstalo. V pričakovanju najhujšega pa so se oči svetovne javnosti uprle v Otok.
Previdno oblikovana izjava tiskovnih predstavnikov kraljeve institucije in dejstvo, da so še istega dne na Škotsko odpotovali najožji člani kraljeve družine ter da je britanska nacionalna televizija BBC že popolne začela oddajati poseben program, posvečen monarhinji, je bilo namreč dovolj povedno, da okoliščine niso običajne. Buckinghamska palača je še istega večera sporočila, da je kraljica mirno umrla v starosti 96 let. De facto jo je nasledil najstarejši sin kralj Karel III.
Do zadnjega trenutka je služila narodu
Čeprav je imela kraljica Elizabeta II. leto dni pred smrtjo zdravstvene težave, zaradi katerih je odpovedala kar nekaj uradnih dolžnosti, se je vseeno zdelo, da je bila njena smrt nekoliko nepričakovana. Le dva dni pred smrtjo je namreč na škotskem dvorcu sprejela Borisa Johnsona, ki jo je obvestil o odstopu z mesta premierja. Sledil je sprejem Lizz Truss, ki je ob imenovanju nato postala šele njena tretja premierka, za Margaret Thatcher in Thereso May. Ob tem je nastala tudi kraljičina zadnja uradna fotografija, na kateri Truss sega v roko, pri tem pa se opira na palico, ki jo je pred smrtjo uporabljala zaradi težav pri hoji.
Zadnja uradna fotografija britanske monarhinje ima po mnenju nekaterih močan simbolni pomen. Je namreč dokaz, da je bila kraljica vse do zadnjega trenutka predana delu in opravljanju kraljevih dolžnosti. S tem je tudi izpolnila obljubo, ki jo je dala v zdaj že slavnem govoru ob svojem 21. rojstnem dnevu.
Ob zavedanju teže svojih besed ali ne je takrat še kot prestolonaslednica izjavila: “Zelo preprosto je. Pred vsemi vami izjavljam, da bom življenje, pa naj bo dolgo ali kratko, posvetila služenju javnosti.” In res – kraljica je s stoično in umirjeno naravo predstavljala stabilnost in uteho v težkih časih. Bila je ‘mati’ svojega naroda. Za večino Britancev je bila namreč kraljica, ki ni le oblikovala vsega povojnega časa, temveč tudi edini monarh, ki so ga poznali.
Elizabeta II., rojena kot Elizabeth Alexandra Mary, se je na prestol zavihtela po spletu družinskih okoliščin, saj v resnici ni bila v neposredni liniji za nasledstvo. A to se je spremenilo decembra leta 1936 po abdikaciji njenega strica kralja Edvarda VIII., ki se je kroni odrekel zaradi ljubezni do dvakrat ločene Američanke Wallis Simpson. Nasledil ga je njegov mlajši brat Jurij VI., Elizabeta II. pa je kot njegova hčerka pri desetih letih postala prestolonaslednica. Na vlogo življenja se je pripravljala 15 let, kraljica pa je postala 6. februarja 1952, kljub temu da je bilo njeno uradno kronanje 2. junija 1953.
Za časa njene vladavine se je v Združenem kraljestvu zamenjalo 15 predsednikov vlad. Njen prvi premier je bil Winston Churchill, s katerim sta spletla prav poseben odnos, saj ji je kot mladi in še neizkušeni kraljici pomagal z nasveti in jo učil. Bil je eden njenih zaupnikov. Njena zadnja premierka je bila, kot omenjeno, Liz Truss, ki pa je dober mesec po kraljičini smrti s funkcije odstopila.
Kraljici je ob strani kar 73 let stal soprog, princ Filip, v katerega se je zaljubila kot najstnica in s katerim je imela štiri otroke.
Ljubila je živali
Britanski mediji so kraljico opisovali kot pragmatično, slovela pa je po ostri duhovitosti ter bila znana po svoji ljubezni do konjev in psov pasme valižanski ovčar. V javnosti se je vedno pojavljala v močnih barvnih kombinacijah, zato da bi opozorila na svojo prezenco. Na vrhuncu priljubljenosti je kot prva britanska monarhinja dosegla platinasti jubilej. Sedem desetletij na prestolu najbolj znane kraljeve družine na svetu pa ni minilo brez škandalov in težkih trenutkov.
Za kraljico je bilo še posebej težko leto 1992, saj je novembra tega leta skoraj do tal pogorel grad Windsor. Precej preglavic pa so ji v devetdesetih letih povzročale tudi zasebne težave njenih otrok. Posebej škandalozna je bila ločitev takrat prestolonaslednika in zdajšnjega kralja Karla III. od soproge princese Diane, navdušena pa verjetno ni bila niti ob ločitvi princa Andrewa in hčerke princese Anne. Kraljica je bila sicer verjetno največ kritik deležna leta 1997 ob smrti princese Diane, češ da se ni odzvala dogodku primerno.
Za črn madež v zadnjih letih njene vladavine je poskrbel princ Andrew s svojim prijateljevanjem z ameriškim poslovnežem Jeffreyjem Epsteinom in njegovo partnerico in sodelavko Ghislaine Maxwell. Ogorčenje med podporniki kraljeve institucije si je prislužil tudi vnuk princ Harry, ki je skupaj s soprogo Meghan Markle, družini in kraljevim dolžnostim obrnil hrbet ter se preselil v ZDA. Po selitvi čez lužo sta zakonca v intervjujih prala umazano perilo in člane kraljeve družine celo obtožila rasizma. Čeprav je bil princ Harry v medijih zelo oster do institucije, ni nikoli skoparil s hvalospevi babici. Kljub temu pa so mu nekateri zamerili, saj da je kraljici v jeseni življenja povzročal ogromno stresa.
Po smrti kraljice je v Veliki Britaniji nastopilo novo obdobje, s kraljem Karlom III. na čelu. Novi kralj je rekordno dolgo čakal na prestol, pri svojih 73 letih pa je postal tudi najstarejša oseba, ki je zasedla prestol. Uradno so ga okronali 6. maja letos, in čeprav je Karel III. v preteklosti napovedoval modernizacijo britanske monarhije, večjih sprememb še ni bilo. Med čakanjem na kraljevi prestol se je sicer vzpostavil kot liberalnejši član kraljeve družine z dolgim seznamom ostrih in javno izraženih mnenj. Prvo obletnico smrti kraljice Elizabete II. bo kraljeva družina zaznamovala v zasebnem krogu. Karel III. bo skupaj s kraljico soprogo Camillo dan preživel na gradu Balmoral.
Kraljica Elizabeta II. ostaja ena najbolj ikoničnih oseb 20. in 21. stoletja. S svojo predanostjo, trdim delom in diplomatskimi veščinami se je z velikimi črkami zapisala v zgodovino kot ena največjih državnic, ki so kdajkoli živele.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!