Pentagon naj bi preučeval načrte za operacijo na Kubi. Na otok z več tisoč vojaki

Medtem ko se vojna med ZDA in Iranom po propadu premirja iz dneva v dan stopnjuje, se na ameriškem obrambnem ministrstvu potihoma vse bolj posvečajo tudi drugemu varnostnemu vprašanju, precej bližje ameriškemu ozemlju.

Kot poroča CBS News, ki se sklicuje na podatke več neimenovanih ameriških uradnikov, so v Pentagonu v minulih tednih preučili vrsto morebitnih ukrepov proti Kubi, vključno z zračnim napadom, v katerem bi sodelovalo na tisoče ameriških vojakov.

Sogovorniki so za ameriško televizijo ob tem poudarili, da razprave še ne pomenijo, da sta predsednik Donald Trump ali Pentagon že sprejela odločitev o vojaški operaciji. Takšen poseg bi bil po njihovih besedah ta trenutek tudi malo verjeten, saj je velik del ameriških vojaških zmogljivosti zaradi vojne z Iranom trenutno osredotočen na Bližnji vzhod.

Kuba je namreč v zadnjem času znova pritegnila pozornost ZDA, saj naj bi, kot je maja poročal CBS News, pridobila oborožene brezpilotne letalnike neznanega izvora. Med obiskom ameriškega pomorskega oporišča v zalivu Guantánamo 10. junija je obrambni minister Pete Hegseth posredno priznal možnost, da bi lahko bilo oporišče tarča napada.

"Za kubansko vlado bi bilo nespametno, če bi poskušala pridobiti ali dobiti dostop do orožja, s katerim bi lahko dosegla to oporišče ali ameriško ozemlje. S tem bi si nakopala spopad, ki si ga ne želi in ga tudi ne bi mogla prestati," je dejal.

Da ameriške oblasti preiskujejo navedbe, da je Iran na Kubi shranil brezpilotne letalnike ali rakete, pa je pred dnevi potrdil tudi predsednik Donald Trump.

"Če jih imajo, in povsem mogoče je, da jih imajo, bomo za to poskrbeli," je Trump dejal v ponedeljek. Dodal je, da pristojne službe navedbe preverjajo, hkrati pa priznal, da "je to lahko res, lahko pa tudi ne".

Njegove izjave so sledile poročanju portala Axios, ki se je skliceval na zaupne ameriške obveščevalne podatke. Ti naj bi kazali, da je Kuba od leta 2023 od Rusije in Irana pridobila več kot 300 vojaških brezpilotnih letalnikov ter razpravljala o kriznih načrtih, povezanih z ameriškim oporiščem v zalivu Guantánamo in drugimi ameriškimi cilji.

ZDA stopnjujejo pritisk na Havano

Čeprav predsednik Donald Trump pogosto namiguje na možnost vojaškega posredovanja na Kubi, ameriški zunanji minister Marco Rubio vztraja, da Washington daje prednost diplomatski rešitvi, ki bi omogočila prehod oblasti na novo tehnokratsko vlado, pripravljeno izvesti gospodarske reforme. Kljub temu ZDA še naprej zaostrujejo pritisk na Havano s sankcijami. Ta teden so denimo uvedle nov sveženj ukrepov proti državnim podjetjem, paravojaškim skupinam in kubanskemu ministrstvu za turizem, s katerimi ciljajo ključne stebre kubanske oblasti in gospodarstva.

Več sankcioniranih podjetij je povezanih z vojaškim konglomeratom GAESA, ki velja za osrednji gospodarski steber kubanske vojske. ZDA so GAESA na seznam sankcioniranih subjektov uvrstile že 1. maja, skupina pa je od takrat začela odprodajati del svojega premoženja, da bi omilila posledice ameriških ukrepov.