Na polotoku Krim, ki si ga je Rusija nezakonito priključila 2014, je odjeknila eksplozija v skladišču streliva. Z območja blizu kraja eksplozije so evakuirali ljudi in ustavili železniški promet. Medtem je Vjačeslav Gladkov, guverner ruske regije Belgorod, sporočil, da je Ukrajina s kasetnim strelivom, ki so ga Kijevu nedavno priskrbele ZDA, zadela tamkajšnjo vas Žuravlevka.
Po današnjem napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika na polotok Krim, ki si ga je leta 2014 nezakonito priključila Rusija, je odjeknila eksplozija v skladišču streliva, je sporočil proruski guverner polotoka Sergej Aksjonov. Z območja blizu kraja eksplozije so evakuirali ljudi in ustavili železniški promet. Žrtev naj ne bi bilo.
Po besedah Aksjonova je eksplozija odjeknila v skladišču streliva v okrožju Krasnogvardejsk v osrednjem delu Krima. Na Telegramu je zapisal, da so evakuirali območje v radiju petih kilometrov od kraja eksplozije, in da zaenkrat poročil o žrtvah ni. Prebivalce je pozval, naj ostanejo mirni.
“Da bi zmanjšali tveganje, smo sprejeli tudi odločitev o ustavitvi železniškega prometa na krimskih železnicah,” je še pojasnil. Kasneje so začasno ustavili tudi cestni promet čez krimski most, ki polotok povezuje z rusko regijo Krasnodar, a je ta medtem že stekel naprej, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kasneje so tudi znova zagnali železniški promet.
Agenciji AFP pa je neimenovani vir iz ukrajinske vojske potrdil, da za napadom stoji ukrajinska vojska.
Ukrajinski napadi na Krim so se v zadnjih tednih okrepili. V začetku tedna sta v napadu na omenjeni most umrla dva človeka. Zatem je na enem tamkajšnjih vojaških vadišč izbruhnil požar, zaradi katerega so evakuirali več kot 2.000 civilistov.
Posledice napada na Krimski most. (Foto: PROFIMEDIA)
Ruski mediji so takrat poročali o eksplozijah, Kijev pa je trdil, da je na polotoku uspešno izvedel operacijo. V četrtek so proruske oblasti sporočile, da je bila v ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na eno od naselij na severozahodu polotoka ubita najstnica.
Medtem je Vjačeslav Gladkov, guverner ruske regije Belgorod ob meji z Ukrajino, danes na Telegramu sporočil, da je Ukrajina s kasetnim strelivom, ki so je Kijevu nedavno priskrbele ZDA, zadela tamkajšnjo vas Žuravlevka. Po njegovih besedah so ukrajinske sile na vas izstrelile 21 artilerijskih in tri kasetne izstrelke.
V obstreljevanju je bil ubit vojni dopisnik ruske državne tiskovne agencije Ria Novosti Rostislav Žuravlev, še trije ruski novinarji pa so bili ranjeni, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Smrt svojega novinarja je potrdila tudi tiskovna agencija.
Iz obrambnega ministrstva v Moskvi so sporočili, da so bili novinarji ranjeni med evakuacijo. Dopisnik Ria Novosti je ranam podlegel na poti v poljsko bolnišnico, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ranjeni so bili fotoreporter, ki je delal za Ria Novosti, ter dva novinarja ruskega dnevnika Izvestija, ki je naklonjen Kremlju. Po navedbah Moskve so bili ranjeni blizu vasi Pjatjatki južno od Zaporožja, sedaj pa so jih prepeljali v ukrajinsko mesto Melitopol, ki je pod nadzorom ruskih sil.
Ukrajinske sile naj bi sicer napadle 13 vasi v regiji. V treh od njih so bile poškodovane hiše in električni vod, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V ruskem obstreljevanju vasi blizu mesta Doneck na vzhodu Ukrajine je bilo v petek zvečer ubitih šest ljudi, ranjenih pa pet, je danes na Telegramu sporočil vodja regionalne ukrajinske vojaške uprave Pavlo Kirilenko.
Zelenski: Skupaj moramo preprečiti svetovno prehransko krizo
Skupaj moramo preprečiti svetovno prehransko krizo, je v petek zvečer po telefonskem pogovoru s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. “Skupno 400 milijonom ljudi v številnih državah v Afriki in Aziji grozi lakota,” je poudaril in dodal, da je odprtje žitnega koridorja “absolutna prioriteta”.
PROFIMEDIA
Kasneje je Zelenski sporočil, da se je danes o sprostitvi črnomorskega žitnega koridorja po telefonu pogovarjal tudi z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. “Izmenjala sva si ocene trenutnih razmer v Črnem morju in tveganj, ki jih predstavljajo za svetovno prehransko varnost,” je po pogovoru na Twitterju zapisal ukrajinski predsednik in dodal, da sta obenem tudi opredelila prednostne naloge in ukrepe, ki so potrebni za ponovno vzpostavitev koridorja.
Kitajska je medtem v Varnostnem svetu ZN v petek zvečer tako Ukrajino kot Rusijo pozvala, naj hitro obnovita sporazum o izvozu žita in gnojil iz obeh držav. Po besedah stalnega predstavnika Kitajske v VS ZN Geng Shuanga Peking upa, da bodo vpleteni sodelovali z organi ZN pri iskanju uravnotežene rešitve za upravičene pomisleke vseh strani, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rusija razume zaskrbljenost Afrike glede žita, čaka na odziv ZN
Rusija razume zaskrbljenost afriških držav glede žita, je v petek dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Veršinin, potem ko je Moskva v ponedeljek odstopila od sporazuma o izvozu ukrajinskega žita preko Črnega morja. Zatrdil je, da bodo na rusko-afriškem vrhu konec julija v Sankt Peterburgu afriške partnerice Rusije dobile potrebna zagotovila, povezana z njihovimi potrebami po kmetijskih proizvodih na čelu z žitom, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po njegovih besedah so glede obnovitve sporazuma o izvozu žita in vrnitve Rusije k njegovemu izvajanju zdaj na potezi ZN. “Žogica je na strani naših partnerjev, s katerimi smo sodelovali,” je dejal in pojasnil, da v Moskvi čakajo na njihov odziv. ZN od ruskega odstopa od sporazuma opozarjajo, da bo ta odločitev prizadela milijone ljudi, zlasti na globalnem jugu.
PROFIMEDIA
Po začetku invazije na Ukrajino so ruske vojaške ladje blokirale ukrajinska črnomorska pristanišča, dokler nista strani julija lani ob posredovanju Turčije in ZN sklenili sporazum, ki je ladjam z žitom omogočal varen prehod. Sporazum je odtlej pomagal znižati cene hrane po svetu.
Rusija je v ponedeljek od sporazuma do nadaljnjega odstopila. Sodelovanje je pripravljena obnoviti, takoj ko bodo odpravljene ovire za izvoz ruskega žita in gnojil ter bo ponovno vzpostavljen ruski izvoz amonijaka. Pričakuje tudi odpravo prepovedi uporabe mednarodne plačilne metode Swift za ruske banke.
Varšava zaradi Putinovih obtožb o ozemeljskih težnjah poklicala ruskega veleposlanika
Poljsko zunanje ministrstvo je danes na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v državi, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v petek Varšavo obtožil, da ima ozemeljske težnje v Ukrajini, je sporočil namestnik poljskega ministra za zunanje zadeve Pawel Jablonski. Putinove izjave so obsodili, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
Putin je v petek na seji ruskega varnostnega sveta dejal, da si Varšava verjetno prizadeva ustanoviti koalicijo pod okriljem Nata in se neposredno pridružiti konfliktu v Ukrajini, kjer si želi “odtrgati večji kos zase” in “obnoviti svoje zgodovinsko ozemlje – današnjo zahodno Ukrajino”. Ob tem je dodal, da je po zaslugi Sovjetske zveze in Stalina Poljska dobila “pomembna ozemlja na zahodu, nemške dežele”.
Jablonski je danes zjutraj sporočil, da je poljsko zunanje ministrstvo ruskega veleposlanika v državi Sergeja Andrejeva poklicalo na nujen pogovor zaradi “provokativnih izjav Putina” in “drugih neprijaznih dejanj Rusije proti Poljski in njenim zaveznicam”.
Moskva za smrt veleposlanika krivi Zahod in Kijev
Moskva je za smrt novinarja obsodila Zahod in Kijev. Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo ta “gnusen, naklepen zločin”, ki so ga zagrešile zahodne sile in Kijev. Obljubilo je kaznovanje odgovornih ter poudarilo, da so odgovorni tudi “tisti, ki so svojim varovancem v Kijevu dali to orožje”. S tem so mislili na ZDA, ki so kasetno strelivo kljub njegovi spornosti nedavno dobavile Ukrajini.
Ministrstvo je še sporočilo, da so novinarji zbirali podatke o tem, kako ukrajinske sile uporabljajo kasetno strelivo v napadih v regiji Zaporožje.
Kasetno strelivo vsebujejo več manjših bomb in te se po izstrelitvi razpršijo nad širokim območjem. Namenjene so uničevanju tankov in druge opreme ter vojakov, saj lahko zadenejo več tarč naenkrat. A za njimi ostane veliko streliva, ki ne eksplodira in predstavlja nevarnost za civiliste po spopadih tudi desetletja kasneje.
Ukrajinska vojska je sicer sporočila, da so omenjeno vas že osvobodili med protiofenzivo, ki so jo sprožili v juniju. Na območju še vedno potekajo siloviti spopadi, ukrajinske sile pa že tedne skušajo prebiti ruske obrambne linije na južni fronti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje