Vse pogostejši napadi na ameriške vojake in komercialni ladijski promet ter incidenti, v katere sta pogosto vpletena Iran in njegovi zastopniki, povzročajo skrbi, da bi se vojna iz Izraela lahko razširila, kar bi imelo hude politične in gospodarske posledice.
Ker je ameriško vojaško osebje na bojni liniji, plovila ZDA in zaveznikov pa so po številnih napadih z droni v stanju visoke pripravljenosti, je v Beli hiši med prazniki napeto.
Možnost smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki in poslabšanje varnostnih razmer od Indijskega oceana do Rdečega morja ter prek Iraka, Sirije, Libanona in Izraela pomenijo nezaželeno novo zunanjo krizo ob začetku leta, ko bodo v ZDA potekale predsedniške volitve, aktualni predsednik Joe Biden pa se bo potegoval za ponovno izvolitev. In nastala je petrijevka za nov geopolitični trend: neskončni preizkusi volje in verodostojnosti ZDA s strani njenih nasprotnikov in njihovih pooblaščencev. Opozorila Izraela, da bo vojna proti Hamasu v Gazi trajala več mesecev – kljub pritiskom ZDA za zmanjšanje intenzivnosti konflikta – povečujejo možnost, da vojna uide izpod nadzora in v konflikt še bolj potegne ZDA.
Vrtinec nevarnih zaostrovanj
Prvotna zaskrbljenost, da bi lahko izbruhnila regionalna vojna, po tem ko je Hamas 7. oktobra v napadu na Izrael ubil 1.200 ljudi, Izrael pa je nato napadel Gazo, se ni takoj uresničila. Do širitve konflikta ni prišlo niti po obstreljevanju med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu na eni od najbolj za lase privlečenih front na tem območju.
Vendar se zdi, da tempo napadov in zaostrovanja v zadnjih dneh dobiva smrtonosni zagon, kar spodbuja strahove pred nadaljnjim naraščanjem napetosti.
- Biden je v ponedeljek ukazal zračne napade na objekte, ki jih v Iraku uporabljajo borci proiranske milice Kataib Hezbolah. ZDA jih obtožujejo, da so z dronom napadli letalsko oporišče Erbil in pri tem ranili ameriškega vojaka. To je bil najnovejši napad iranskih pooblaščenih skupin na ameriške sile v Siriji ali Iraku, ki sodelujejo v protiterorističnih operacijah.
- Ameriške sile so v torek nad Rdečim morjem prestregle brezpilotna letala in rakete, ki so jih izstrelili uporniki hutijevci, skupina iz Jemna, ki jo podpira Iran, je sporočilo osrednje poveljstvo ZDA. ZDA so že prej navedle, da iranska obveščevalna služba pomaga pri načrtovanju napadov na komercialni ladijski promet, zaradi česar so nekatere tovorne linije preusmerile svoja plovila, ki zdaj potujejo okoli Afrike namesto bolj ekonomične poti skozi Sueški prekop. To je sprožilo strahove za svetovno dobavno verigo. Iran je vpletenost večkrat zanikal.
- Sled geografske nestabilnosti se zdaj širi proti Indiji. V soboto je iranski dron zadel tanker s kemikalijami, ki je od indijske obale oddaljen 200 navtičnih milj. Tanker je deloval v Indijskem oceanu, je sporočil Pentagon. Iran je vpletenost večkrat zanikal.
- Iran in več njegovih zastopnikov je obtožilo Izrael, da je z letalskim napadom v predmestju sirske prestolnice Damask ubil visokega poveljnika Islamske revolucionarne garde. Izrael teh trditev ni želel komentirati. Vojska stražarjev islamske revolucije pa je zagrozila, da se bo maščevala za uboj Seyyeda Razija Mousavija, in dejala, da bo “izraelski režim nedvomno plačal ceno za ta zločin”.
Posledice poslabšanja varnostnih razmer
Vrsta novih incidentov kaže na nevarnost eskalacije vojne, razkriva, kako izpostavljene so ameriške sile, in pomaga razložiti vse bolj nujne prošnje Washingtona, naj Izrael zmanjša obseg vojne v Gazi.
Prihodnji incidenti, v katerih bodo bodisi umrli vojaki ZDA bodisi bodo resno poškodovane ameriške ladje, bi Washingtonu pustili le malo možnosti. ZDA bi posrkalo globlje v razmere na Bližnjem vzhodu, čeprav so se zadnji trije predsedniki poskušali umakniti iz regije.
Nekdanji direktor za reševanje talcev v ameriški vladi Christopher O’Leary je v torek v oddaji CNN News Central dejal, da se razmere v regiji sicer še niso približale najslabšim možnim scenarijem, vendar je možnost poslabšanja vedno prisotna.
“Vojna med Izraelom in Hamasom je del večjega načrta osi odpora, strategije, ki jo obvladuje Iran, za pridobitev regionalnega vpliva in moči prek skupin, kot so Hamas, palestinski Islamski džihad, Hezbolah, Kataib Hezbolah in hutijevci,” je dejal O’Leary.
“Čeprav je prišlo do stalnih napadov, so bili ti do neke mere odmerjeni, vključno z napadi hutijevci na ladje na Rdečem morju. Vendar gre za opozorila, kaj bi se lahko zgodilo. Če bo Iran dejansko snel rokavice in z vso močjo sprožil nadomestne sile, bomo imeli resničen regionalni problem – da, proti ameriškim enotam, nameščenim v Iraku in Siriji.”
Položaj ameriških vojakov v Iraku in Siriji je še posebej nevaren, saj so na dosegu militantnih skupin, ki so zveste Iranu. Republikanci že dolgo obtožujejo Bidna, da ne ukrepa dovolj, da bi odvrnil nasprotnike, vendar se je administracija trudila, da bi se izognila eskalaciji napetosti. Meja med sorazmernim odzivom in učinkovitim odvračanjem je vse tanjša. Napad na letalsko oporišče sproža vprašanja o tem, kako je bilo mogoče, da je v objekt prodrlo brezpilotno letalo. Globlje vprašanje pa je, ali so zadnji ameriški zračni napadi, ki jih je Irak označil za sovražno dejanje, kakorkoli pripomogli k odvračanju od prihodnjih napadov.
“Trdim, da se tu igramo igro udari krta (ang. Whac-A-Mole), lotiti se moramo teh vojaških formacij in vodstva,” je v torek za CNN povedal major ameriške vojske Mike Lyons. “Mislim, da v naših ravnanjih ni bilo nič takega, kar bi dalo Irancem misliti, da nismo resni.”
Gospodarske in vojaške posledice
Širitev spora bi lahko imela boleče gospodarske posledice, saj je Rdeče morje ključnega pomena za svetovne oskrbovalne poti za energijo in blago. Vodna pot na vzhodu meji na Jemen in Savdsko Arabijo, na zahodu pa na Eritrejo, Sudan in Egipt. Na Sinajskem polotoku, ki je v lasti Egipta in meji na Izrael, se izliva v Sueški prekop. Možnost motenj v kanalu, ki je najkrajša morska pot med Evropo in Azijo, se je razkrila, ko je leta 2021 na njegovi širini obtičala ladja, kar je povzročilo odmev po vsem svetu.
Zaradi nevarnosti, ki jo njihovim plovilom in posadkam predstavljajo droni in rakete, je več ladjarskih podjetij svojim kapitanom ukazalo, naj izberejo dražjo in dolgotrajnejšo pot okoli Afrike. Zaradi morebitnih gospodarskih motenj so Združene države Amerike oblikovale mednarodno koalicijo za zaščito trgovskih ladij pred napadi hutijevcev. ZDA so pred božičem sporočile, da so h koaliciji pristopile države, kot so Združeno kraljestvo, Bahrajn, Kanada, Francija, Italija, Nizozemska, Norveška in Sejšeli.
Hutijevci so v zadnjem mesecu izvedli najmanj 100 napadov na 12 različnih komercialnih in trgovskih ladij v Rdečem morju. To je “zelo velik obseg napadov”, ki ga ni bilo že vsaj “dve generaciji”, je prejšnji teden povedal visok vojaški predstavnik ZDA.
Možnost vojaškega posredovanja na Bližnjem vzhodu je zadnja stvar, s katero bi se Biden – ki je že zdaj močno vpet v reševanje Ukrajine pred ruskim napadom – želel ukvarjati na začetku leta 2024. Kakršen koli vtis, da se predsednik trudi uveljaviti svojo avtoriteto v svetu, za katerega se včasih zdi, da uhaja izpod nadzora, bi bil lahko politično škodljiv v času, ko Bidena pesti manj kot 40-odstotna ocena, kar je nevarno za vrhovnega poveljnika, ki si prizadeva za ponovno izvolitev. Občutki, da se Biden na izzive ameriških nasprotnikov ne odziva odločno, bi lahko spodbudili zaskrbljenost javnosti, da pri 81 letih ni kos zahtevam drugega mandata, kar si v zavesti volivcev prizadevajo utrditi republikanci.
Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, ki je v svojem prvem mandatu predsedoval v obdobju kaosa ter delitev doma in v tujini in odtujil ZDA od zaveznikov, skuša kljub temu ustvariti podobo svetovnega nereda in nespoštovanja Združenih držav Amerike, med tem pa 77-letnik trži svojo vizijo vodenja države. Zato ima Biden malo prostora za politične manevre proti vodilnemu republikanskemu kandidatu, če se razmere nenadoma spremenijo na slabše.
Ta negotova politična realnost je bila v torek povod za nova posvetovanja med izraelsko vlado in Bidnovo administracijo. Do tega je prišlo po izbruhu intenzivnih spopadov v Gazi med izraelskimi enotami in silami Hamasa, potem ko so ZDA več dni pozivale k manj intenzivni fazi konflikta. Eden glavnih zaupnikov predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja Ron Dermer se je sestal s predstavniki Bele hiše in State Departmenta.
Netanjahu je pred tem obiskal vojake v Gazi in izjavil, da je pred njim “dolg boj”. Izraelski obrambni minister Yoav Gallant je medtem izjavil, da je njegova država v “vojni na več prizoriščih, napadajo nas s sedmih različnih sektorjev”. S tem je mislil na Gazo, Libanon, Sirijo, Zahodni breg, Irak, Jemen in Iran.
To je scenarij, za katerega Združene države Amerike, zlasti Biden, ne smejo dopustiti, da bi postal dolgoročna realnost.
Avtor: Stephen Collinson
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje