V nordijskih državah in Evropi varnostne razmere “najbolj resne” od hladne vojne

Svet 22. Feb 202319:21 2 komentarja
ukrajinska vojska, vojak, Ukrajina
Radio Free Europe/Radio Liberty/Serhii Nuzhnenko via REUTERS

Po ruskem napadu na Ukrajino so v nordijskih državah in Evropi varnostne razmere "najbolj resne" od zgodnjih 80. let prejšnjega stoletja v času hladne vojne, ocenjuje švedska vojaška obveščevalna in varnostna agencija (Must).

Švedska vojaška obveščevalna in varnostna agencija (Must) ocenjuje, da so varnostne razmere v nordijskih državah in Evropi po ruskem napadu na Ukrajino “najbolj resne” od zgodnjih 80. let prejšnjega stoletja v času hladne vojne.

Agencija Must v letnem varnostnem poročilu, ki ga je objavila v ponedeljek, ugotavlja, da so se varnostna tveganja za Švedsko povečala ter da so grožnje obsežnejše in kompleksnejše, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vodja agencije generalmajorka Lena Hallin je v uvodu poročila izpostavila, “da smo danes soočeni s stalnimi konflikti in konfrontacijami med Rusijo in Zahodom, ki se bodo verjetno še poslabšali”. Po njenih besedah so varnostne razmere v Evropi in sosednji regiji Švedske trenutno “najresnejše od vsaj začetka 80. let prejšnjega stoletja”.

Ruske obveščevalne dejavnosti predstavljajo povečano grožnjo za Švedsko

Po ruskem napadu na Ukrajino pred skoraj letom dni sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja lani zaprosili za članstvo v Natu. Njuna pristopna protokola je doslej ratificiralo 28 od 30 članic Nata, proces pa trenutno blokira Turčija.

Agencija Must v poročilu ugotavlja, da je Švedska po vložitvi prošnje za članstvo v Natu bolj varna, saj je dobila dvostranska varnostna zagotovila več držav, medtem ko čaka na sprejem v zavezništvo.

Opozorila pa je na povečano grožnjo, ki jo za Švedsko predstavljajo ruske obveščevalne dejavnosti. Te vključujejo zbiranje obveščevalnih podatkov ruskih tajnih služb v zvezi s prihodnjo vlogo Švedske v Natu, pa tudi poskuse Rusije, da bi se izognila sankcijam, ki so jih proti njej uvedle zahodne države, je dejala Lena Hallin.

“Obveščevalna grožnja” obsega tako zbiranje obveščevalnih podatkov s strani vohunov kot kibernetske in druge tehnološke napade.

Vodja agencije je izpostavila še, da sta tako Rusija kot Kitajska sposobni “izvajati kompleksne operacije, s katerimi poskušata vplivati na odločitve Švedske na političnem in gospodarskem področju”.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje