Keber ob vložitvi ustavne pritožbe: V volilni proces je bilo poseženo na način, ki ga demokratična država ne sme spregledati

Na ustavno sodišče naj bi bilo do petka, ko se izteče rok, vloženih več pritožb zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev. Eno od njih je danes vložil  raper, producent, igralec in aktivist Darko Nikolovski.

Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je do kršitev res prišlo, mu Nikolovski predlaga, naj razveljavi zapisnik o ugotovitvi izida volitev, sklep o potrditvi poslanskih mandatov in do končne odločitve zadrži imenovanje predsednika vlade in vlade same.

Nikolovski namreč sumi, da je bila z domnevnim vpletanjem tujih paraobveščevalcev v slovenske volitve kršena njegova pravica do svobodnih volitev, ki jo zagotavlja ustava.

"Koalicija laži se namesto s pregonom tistih, ki so vplivali na naše volitve, ukvarja s pregonom organov pregona, ki so ta kazniva dejanja sploh zaznali. Iz srca upam, da bo Slovenija videla, kaj se dogaja in da se bodo ljudje zavedali, da se nekatera vprašanja, ki se jih dotikamo, tičejo vseh nas. To ni vprašanje levih ali desnih, ampak vprašanje prihodnosti Slovenije," je poudaril Nikolovski.

Kateri pravni strokovnjaki so mu pomagali pri pisanju ustavne pritožbe, za zdaj ne želi razkriti, saj se, kot je dejal, boji, da nastajajoča vladna koalicija tem strokovnjakom maščevala.

Nikolovski ne skriva, da je doslej sodeloval z več strankami, tudi s Svobodo, na listi katere je kandidiral na zadnjih državnozborskih volitvah. Poslanci Svobode so ga pri tokratni vložitvi ustavne pritožbe podprli.

Kot je dejala poslanka Lucija Tacer Perlin, so svobodne volitve temelj suverenosti in demokratičnosti Slovenije. Za slovensko suverenost je po njenih besedah nujno, da se razjasni, ali je bila z vmešavanjem tuje obveščevalne agencije v predvolilni proces volilkam in volilcem dejansko kršena njihova ustavna pravica.

"Izkoristili bomo vse mehanizme, ki jih pravna država ponuja, da bodo državljanke in državljani lahko živeli v državi, kjer so njihove ustavne pravice spoštovane," je izpostavila Tacer Perlin. V Svobodi se, kot je dejala, zavedajo, da gre za resna vprašanja in za precedenčni primer v slovenski zgodovini, saj takšne ustavne pritožbe še ni bilo.

"Svoboda ne izpodbija volitev, zavzema se za to, da se preveri, ali so bile spoštovane človekove pravice državljank in državljanov, predvsem tista najbolj temeljna, to je volilna pravica," je poudarila Tacer Perlin.

Poslanka Svobode Tereza Novak pa je izrazila prepričanje, da mora najvišji organ, ki skrbi za ustavnost, razmisliti o tem, kaj se je dogajalo v Sloveniji in ali je to v skladu z ustavo.

"Vedno bolj je očitno, da je prišlo ne samo do vmešavanja tujih agencij v slovenske volitve, ampak da so v to vpleteni tudi vidni slovenski politiki. Poslanke in poslanci nismo dobili mandata za to, da se vmešavanje prikriva," je še dejala Novak.

Kako ustavno pritožbo utemeljuje skupina 30 podpisnikov?

Ustavno pritožbo zaradi kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev je vložila tudi skupina 30 državljanov s prvopodpisanim nekdanjim ministrom za zdravje Dušanom Kebrom. Menijo, da je bilo v volilni proces poseženo na način, ki ga demokratična država ne sme spregledati.

Kot je pojasnil Keber, je pritožbo sicer podpisalo 30 znanih osebnosti, zaradi tehničnih razlogov pa je na vlogi, ki so jo vložili na ustavno sodišče, le osem podpisov. "Gre pa za skupno akcijo 30 javnih oseb, volilcev, neodvisno od politike," je poudaril Keber.

Podpisniki ne zatrjujejo, da so vsa dejstva vplivanja izraelske agencije Black Cube na slovenske volitve že dokončno ugotovljena, poudarjajo pa, da so javno potrjenje in institucionalno zaznane okoliščine dovolj resne, da zahtevajo ustavnosodno presojo.

"Bistveno vprašanje, ki ga postavljamo, je naslednje: ali je oziroma ali bi lahko bilo tuje prikrito vplivanje na volilni proces takšne narave in obsega, da je objektivno omajalo zaupanje v svobodno oblikovanje volje volivcev," je v predstavitvi ustavne pritožbe dejal Keber.

Podpisniki ustavnemu sodišču predlagajo, da pridobi vse relevantne podatke pristojnih državnih organov: podatke o naravi, obsegu, času, naročnikih in učinkih morebitnega tujega vplivanja ter o tem, ali so državni organi pred volitvami in po njih sprejeli zadostne ukrepe za zaščito volilnega procesa.

Če bi se izkazalo, da je bilo oblikovanje volilne volje sistematično prizadeto s prikritim tujim vplivanjem, bi moralo ustavno sodišče po mnenju podpisnikov ustavne pritožbe presoditi, ali so bile volitve še vedno svobodne v ustavnem pomenu te besede.

"Če se bo izkazalo, da je bil volilni proces prizadet do te mere, da ni več mogoče govoriti o svobodnih volitvah, mora država imeti pravni odgovor na ta položaj," je poudaril Keber.

Od ustavnega sodišča 30 znanih osebnosti pričakuje, da bo zadevo obravnavalo prednostno, pridobilo potrebne podatke in odgovorilo na vprašanje, ali je bila integriteta volilnega procesa ohranjena. Ocenjujejo, da je to "pomembno ne glede na politični izid volitev, saj je zaupanje v svobodnost volitev pogoj za legitimnost vsake demokratične oblasti".

Poleg Kebra so se pod ustavno pritožbo podpisali še: Bojana Leskovar, Rudi Rizman, Sanja Fidler, Leon Magdalenc, Blaž Rozman, Vesna Vuk Godina, Svetlana Makarovič, Spomenka Hribar, Janez Markeš, Svetlana Slapšak, Matjaž Hanžek, Vlado Miheljak, Slavko Splichal, Hajdeja Iglič, Vinko Möderndorfer, Darko Štrajn, Polona Jamnik, Boris A. Novak, Matej Šurc, Janez Jančar, Dragan Petrovec, Niko Toš, Bogomir Kovač, Dušan Plut, Boris Vezjak, Tamara Lah, Božo Repe in Slavoj Žižek.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Keber, pa je bil njihov pravni svetovalec pri pripravi ustavne pritožbe profesor civilnega prava Rok Lampe, ki je "v nas tudi prebudil misel, da se lahko pritožimo na ustavno sodišče".