Slovenska industrija jekla (SIJ) je lastnikom, ruskemu Dilonu, Slovenskemu državnemu holdingu in podjetju Unior, izplačala za 5,8 milijona evrov dividend. Javna agencija Spirit pa po treh mesecih še ni končala nadzornega postopka, v katerem preverja, ali mora jeklarska skupina zaradi izplačila dividend vrniti 2,4 milijona evrov subvencij za omilitev posledic energetske krize. Gospodarsko ministrstvo, ki ga vodi Matjaž Han, je zdaj pridobilo pravno mnenje, katerega avtorja skleneta, da mora SIJ pomoč vrniti. Razkrivamo, zakaj. V SIJ nasprotno menijo, da jim je Spirit neupravičeno zamrznil izplačilo pomoči, zato so zoper agencijo vložili tožbo.
Na N1 smo junija v članku Lastnikov SIJ dividendna omejitev ni dosegla pisali, da si bodo delničarji skupine Slovenska industrija jekla (SIJ), katere podjetja so bila med največjimi prejemniki državnih pomoči zaradi visokih cen energentov, kljub prepovedi za prejemnike pomoči izplačali 5,8 milijona evrov dividend.
Ključna lastnika SIJ sta podjetje Dilon v lasti ruske družine Zubitski z 72,2-odstotka in država s 25 odstotki plus eno delnico, preostalo so lastne delnice, nekaj pa jih ima tudi podjetje Unior.
Leta 2020, ko je zaradi koronskih pomoči veljala podobna dividendna prepoved kot letos zaradi pomoči za energente, si lastniki niso izplačali dividend, letos pa je za izplačilo glasoval tudi upravljalec državnega deleža Slovenski državni holding (SDH), v katerem so nam zdaj potrdili, da so denar tudi že prejeli.
Poteza, ki je razjezila politični vrh
Na ministrstvu za gospodarstvo Matjaža Hana, kjer so spisali zakon o pomočeh, so nam junija, v dneh po objavi članka dejali, da v SIJ niso kršili zakona, saj dividendna prepoved iz zakona velja le za štiri hčerinska podjetja, ki so prejela pomoč, za obvladujočo družbo, ki je maja sprejela sklep o izplačilu dividend, pa ne. Sklenili so, da ministrstvo izplačilu zato ne bo oporekalo.
Že takrat pa je bilo slišati, da je poteza SIJ povzročila veliko jeze v kabinetih ministrov Hana in Bojana Kumra, ministra za okolje, podnebje in energijo. Na teh ministrstvih so v drugi polovici lanskega leta pisali zakon o pomočeh, za katere so namenili 400 davkoplačevalskih milijonov.
Dober teden po naši prvi objavi je o izplačilu dividend na redni seji vlade spregovoril politični vrh. Po naših informacijah so pred samo sejo predstavniki koalicije na sestanku pri predsedniku vlade Robertu Golobu enotno obsodili ravnanje lastnikov SIJ.
Ko je seja še trajala, je z gospodarskega ministrstva najprej prišlo sporočilo, da je minister Han SIJ pozval k premisleku o izplačilu dividend (rok za izplačilo je bil do konca julija), javna agencija za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Spirit) pa je zamrznila nadaljnja izplačila pomoči in napovedala nadzor nad štirimi hčerinskimi podjetji SIJ (SIJ Acroni, SIJ Metal Ravne, SIJ ZIP Center in SIJ Ravne Systems), da preveri skladnost izplačil z zakonom in pravili o državnih pomočeh.
Vlada je nato na seji sprejela sklep, naj ministrstvo za gospodarstvo okrepi nadzor nad izvajanjem zakona in izvede postopke za vračilo neupravičenih pomoči. Finančni upravi RS (Furs) pa je naložila izterjavo neupravičeno izplačanih pomoči, ki naj se izvede “čim prej oziroma nemudoma”.
Kot je takrat dejal Kumer, je v 16. členu zakona o pomočeh, ki govori o nadzoru in vračilu pomoči, zadostna pravna podlaga, da lahko ministrstvo v primeru, kot je SIJ, zahteva vračilo oziroma da lahko podjetje prostovoljno vrne pomoč. “Ko smo snovali zakon, je bilo jasno, da morajo pomoč dobiti podjetja, ki jo potrebujejo. (…) Namen oziroma duh zakona je jasen. Dati moramo jasno sporočilo, da tovrstne prakse – na eni strani črpanje pomoči, na drugi pa izplačila dobička in nagrad poslovodstvu – niso sprejemljive,” je v izjavi po seji vlade dejal Kumer.
V SIJ pa so bili prepričani, da je izplačilo dividend zakonito in da za zaustavitev plačil ni pravne podlage. V odzivu za medije so ocenili še, da “gre za politično motivirane objave, usmerjene predvsem v glavnega podpredsednika Skupine SIJ in predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Tiborja Šimonko“. Šimonka (na fotografiji spodaj) je bil kot predsednik zbornice eden najglasnejših kritikov vladnega ukrepanja v energetski krizi.
Spirit se obotavlja, ministrstvo po pravno mnenje
Čez en mesec je STA preverila in izvedela, da vprašanje vračila pomoči še ni rešeno. Kazalo je, da javna agencija Spirit, ki jo vodi Rok Capl, ne najde pravne podlage, da bi zahtevala vračilo prejetih pomoči.
Po neuradnih informacijah N1 pa je gospodarsko ministrstvo nedavno pridobilo pravno mnenje, ki kaže, da mora v primeru izplačila dividend SIJ vrniti pomoči. Avtorja dokumenta, ki smo ga dobili na vpogled, sta dr. Saša Prelič, redni profesor na mariborski pravni fakulteti, in dr. Jerneja Prostor, ki je docentka na isti fakulteti.
Ministrstvo jima je postavilo vprašanje, ali mora odvisna družba znotraj pogodbenega koncerna vrniti pomoč, če obvladujoča družba izplača dividende, odkupuje lastne delnice, izplačuje nagrade poslovodstvu oziroma del plače za poslovno uspešnost. Med drugim je predpostavilo še, da so osnovni prihodki obvladujoče družbe prihodki iz opravljanja storitev za odvisne družbe znotraj koncerna in dividende odvisnih družb.
Ministrstvo v vprašanju ni navedlo imena podjetja, a navedene okoliščine ustrezajo realnemu primeru SIJ. Njene glavne družbe v Sloveniji delujejo po principih pogodbenega koncerna, ki je
bil nazadnje prenovljen leta 2020, obvladujoča družba SIJ, d. d. pa prihodke ustvarja s storitvami za odvisne družbe in z dividendami teh družb.
Mnenje: “Na dlani” odgovor, da je treba pomoč vrniti
V ureditvi pogodbenega koncerna se, tako Prelič in Prostor, odvisne družbe povsem podredijo obvladujoči, katere zastopniki prevzamejo vodenje odvisnih družb, na drugi strani pa je obvladujoča družba dolžna pokriti njihove morebitne izgube. Odvisne družbe torej ne z upravljalskega vidika ne s finančnega niso samostojne, obvladujoča družba lahko posega v premoženjsko sfero odvisnih družb za svoje koristi in koristi ostalih družb v koncernu.
Kot navajata avtorja, pogodbeni koncern deluje kot ekonomska celota, s tem pa je kakršnakoli pomoč odvisni družbi “brez dvoma neposredno” v korist obvladujoči družbi. Po drugi strani je glede na ureditev pogodbenega koncerna “edino logično”, da se dobiček gospodarske celote izplačuje v obvladujoči družbi.
Nadalje avtorja poudarjata, da je prejem državne pomoči nezdružljiv z izplačilom dobička. “Povsem razumljivo je, da se je država zavarovala – in k temu je glede na pravo državnih pomoči na ravni EU tudi zavezana –, da naj ta pomoč upravičencu ostane le, če jo je res potreboval za svoje preživetje na trgu,” pišeta. Kot nadalje pojasnita, se je država zavarovala s tem, ko je v 12. odstavku 16. člena zakona določila, da mora prejemnik v primeru izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu vrniti pomoč.
Na koncu avtorja skleneta, da je “na dlani” odgovor, da je treba v konkretnem primeru državno pomoč vrniti. “Drugačna razlaga – da državne pomoči ni treba vrniti, ker se dobički in nagrade niso izplačevali v odvisni družbi, temveč v obvladujoči družbi – bi v okoliščinah pogodbenega koncerna pomenila nesistemsko (‘mehansko’) razlago zakona, ki bi v končni posledici povsem zaobšla funkcionalni namen pravil o državnih pomočeh,” zapišeta.
Po mnenju Preliča in Prostor je k vračilu zavezana odvisna družba, ki je neposredna prejemnica pomoči, a ocenjujeta, da “ni izključeno, da bi se državna pomoč lahko izterjala tudi od obvladujoče družbe, ker se je korist pomoči, izplačane odvisni družbi, refleksno izrazila tudi nanjo”.
SIJ bi moral vrniti 2,4 milijona, realna izguba večja
Ministrstvo je po naših informacijah mnenje že posredovalo agenciji Spirit, ki bi zdaj od SIJ lahko zahtevala vračilo prejetih pomoči. Na agenciji pravijo le, da nadzora v SIJ ne morejo komentirati, saj postopek še teče.
Če bo državi uspelo, bo moral SIJ vrniti okoli 2,4 milijona evrov. SIJ Acroni je namreč do junijske zamrznitve Spiritovih plačil prejel 1,3 milijona evrov, SIJ Metal Ravne 1,1 milijona evrov, obrambno podjetje SIJ Ravne systems 26 tisoč evrov, invalidsko podjetje SIJ ZIP center pa 40 evrov.
Potencialna izguba za jeklarsko skupino, če ostane brez subvencij, je sicer še precej večja, saj bi moral SIJ v celem letu (oziroma do poračuna februarja prihodnje leto) dobiti okoli šest milijonov evrov. Ta številka se lahko zmanjša, če je podjetje narobe ocenilo cene in porabo energentov v letošnjem letu, saj trenutne višine pomoči temeljijo na ocenah samih podjetij, ki pa jih bo država zdaj primerjala z dejanskim stanjem in temu prilagodila tudi višino pomoči.
Pravni spopad
V SIJ po drugi strani pravijo, da Spirit v družbah skupine ni začela postopka nadzora niti ni zahtevala kakršnih koli pojasnil in dokumentacije. Razkrivajo pa, da so zoper Spirit vložili tožbo, ker po njihovem “brez podlage in nezakonito zadržuje izplačila sredstev, ki našim družbam pripadajo na podlagi zakona”.
S pravnim mnenjem, ki ga je pridobilo ministrstvo, v SIJ po naših informacijah še niso seznanjeni.
Sami so, kot omenjeno, prepričani, da Spirit nima pravne podlage za zamrznitev izplačil ter zahteve za vračilo pomoči, ki so jih podjetja skupine SIJ že dobila.
“Od samega začetka opozarjamo, da po zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) ali drugih zakonih ni pravne podlage za zadržanje plačil; tudi v primeru, če bi se postopek nadzora že pričel, zakon ne predvideva zadržanja izplačil sredstev,” menijo v jeklarski skupini in nadaljujejo: “Ključni namen ZPGOPEK je bil, da država upravičencem sproti, medtem ko poslujejo, pomaga pri plačilu stroškov energentov. Skupini SIJ so stroški energentov v letu 2022 narasli za 79,8 milijona evrov, z 80 milijonov evrov so se v letu dni podvojili na 159,8 milijona evrov, ki so jih prejela večinoma državna energetska podjetja, pri katerih zakupujemo energente. Pomoč pripada vsem družbam, ki so izpolnjevale pogoje za dodelitev pomoči po ZPGOPEK, vključno z družbami skupine SIJ, in nobenega opravičila ni za kršitev zakona in drugačno obravnavo naših družb. Tudi razloga za vračilo sredstev ni.”
Tudi na gospodarskem ministrstvu so po naših informacijah pripravljeni iti v tožbo, če SIJ pomoči ne bo vrnil. Poteza SIJ je v politiki, delu gospodarstva in tudi v javnosti povzročila veliko nemira in vprašanj, zakaj država subvencionira podjetje, ki denar izplača lastnikom, tako da bi morebiten neuspeh pri zahtevi za vračilo pomoči verjetno izpostavil tudi vprašanje (politične) odgovornosti.
