Evropska država osvaja svet – s spermo

"Nekoč so nas napadli z ladjami, zdaj pa nas osvajajo s spermo!" Takšni hudomušni časopisni naslovi so poskrbeli, da danska donorska sperma hitro postaja prav tako prepoznavna kot lego kocke, danska slanina in oblikovalsko pohištvo, na portalu Conversation piše Stine Willum Adrian, profesorica sociologije na univerzi v Tromsø.

Nordijska država namreč velja za ""svetovno prestolnico sperme".

Poleg ZDA je edina država, ki ne le v celoti zadovoljuje domače potrebe po donorski spermi, temveč jo tudi izvaža v več kot 100 držav.

V Belgiji in na Nizozemskem naj bi bilo približno 60 odstotkov otrok, rojenih s pomočjo darovane sperme, spočetih z uporabo sperme danskih darovalcev. Na Danskem pa naj bi bil danes z donorsko spermo spočet približno vsak stoti otrok.

Kako je Danski uspelo prevladati na svetovnem trgu sperme?

Ključno prelomnico je pomenil razvoj tehnologije zamrzovanja v petdesetih letih prejšnjega stoletja.

Spermo je bilo odtlej mogoče zamrzniti, shranjevati in prevažati, s čimer je darovanje postalo varnejše, prilagodljivejše in kar je še pomembneje, primerno za uporabo v precej večjem obsegu.

Zamrzovanje je omogočilo tudi testiranje darovalcev na spolno prenosljive okužbe po odvzemu sperme, kar je zmanjšalo tveganje za prenos okužb.

Obenem je danskim bankam sperme omogočilo oblikovanje obsežnih katalogov darovalcev z različnimi značilnostmi.

Tako je postala mogoča mednarodna distribucija, sperma pa se je spremenila v blago, ki ga je bilo mogoče prevažati in prodajati.

Danska je že v sedemdesetih letih preteklega stoletja vzpostavila javno banko sperme, ki je oskrbovala klinike na Danskem, Norveškem in Islandiji.

Ko pa so se v osemdesetih in devetdesetih letih skupaj z razvojem zunajtelesne oploditve (IVF) začele pojavljati zasebne klinike za zdravljenje neplodnosti, te niso bile vključene v obstoječi sistem.

Nastalo vrzel je izkoristilo dansko zagonsko podjetje Cryos International, ki se danes predstavlja kot največja banka sperme na svetu.

Kmalu je začelo oskrbovati tako javne kot zasebne klinike ter mednarodne naročnike, temu zgledu so kmalu sledile tudi druge danske zasebne banke sperme.

Po donorski spermi vse pogosteje posegajo samske ženske in istospolni pari

Uspeh danskih bank sperme temelji tudi na njihovi sposobnosti prilagajanja spreminjajoči se zakonodaji v različnih državah.

Pravila glede anonimnosti darovalcev, upravičenosti do zdravljenja in izvoza sperme se lahko med državami hitro spreminjajo, zato se morajo ponudniki prilagoditi ali pa tvegajo izgubo dostopa do posameznih trgov.

Hkrati se je spreminjalo tudi povpraševanje.

Z napredkom zdravljenja moške neplodnosti so po donorski spermi vse pogosteje začele posegati samske ženske in istospolni pari.

Podjetje Cryos International navaja, da je danes približno 60 odstotkov prejemnic samskih, 35 odstotkov pa jih živi v istospolnih zvezah. Kljub temu je dostop do tovrstnega zdravljenja za te skupine v številnih državah še vedno omejen.

Takšne omejitve so nekoč veljale tudi na Danskem. Do leta 2007 ženske brez moškega partnerja tam niso mogle dostopati do zdravljenja s pomočjo zdravnikov.

Za babice (porodničarke) pa enaka pravila niso veljala.

Danska babica Nina Stork je zato izkoristila to pravno vrzel in ustanovila kliniko za oploditev z donorsko spermo. Klinika je postala pomembna destinacija za samske ženske in istospolne pare iz vse Evrope.

Ko je Danska leta 2007 spremenila zakonodajo in omogočila zdravljenje tudi istospolnim parom, kar je storila pred številnimi drugimi evropskimi državami, se je povpraševanje po zdravljenju na Danskem še povečalo.

Toda iskanje pravnih vrzeli se s tem ni končalo.

Leta 2011 je Cryos začel spermo prodajati neposredno posameznikom za oploditev na domu. Pri tem jo je v skladu s pravili EU opredelil kot blago in ne kot človeško tkivo, s čimer se je v nekaterih državah dejansko izognil nacionalnim omejitvam.

Takšno širitev so pozneje omejili, ko je Danska pod pritiskom EU zaostrila pravila in uvedla zahtevo po zdravstvenem nadzoru pri uporabi donorske sperme.

Novi trg plodnosti – etične in pravne dileme

Donorska sperma ni zgolj medicinska rešitev. Je tudi v središču nenehnih etičnih in političnih razprav, ki se, kot kažejo raziskave reproduktivnih tehnologij na Danskem, ki jih je opravila Willum Adrian, v različnih državah pojavljajo v zelo podobnih oblikah.

Vedno znova se odpirajo ista vprašanja: kdo bi moral imeti dostop do zdravljenja? Kdo velja za primernega darovalca?

Koliko izbire bi morali imeti bodoči starši pri izbiranju darovalcev in kakšni odnosi naj bi se vzpostavljali med darovalci, družinami ter otroki, spočetimi z donorsko spermo?

Eno od osrednjih vprašanj, zaradi katerih je to področje tako občutljivo, je povezano s spremembami, ki jih tehnologija prinaša v prakso.

Oploditev z donorsko spermo namreč zelo neposredno ločuje spolnost od razmnoževanja. Ljudem, predvsem ženskam, omogoča, da imajo otroke brez spolnih odnosov, in to v okviru sistemov, ki postajajo vse bolj organizirani, komercializirani in mednarodno povezani.

V prihodnje se bodo morale banke sperme morda odzvati na vse glasnejše kritike glede količine sperme, ki jo lahko daruje posamezen moški, saj so nekateri darovalci po svetu postali biološki očetje več kot 200 otrok.

Poleg tega sta vse večja razširjenost testiranja DNK med prebivalstvom in prizadevanja organizacij, ki zastopajo ljudi, spočete z donorsko spermo, še zaostrila razpravo o anonimnosti darovalcev.

Pred kratkim je prišlo na dan, da je neki darovalec sperme na Danskem nevede nosil gensko mutacijo, ki povzroča raka.

Mutacija se je prenesla s spermo, uporabljeno pri zdravljenju neplodnosti po Evropi med letoma 2005 in približno 2022. S to spermo je bilo spočetih skoraj 200 otrok, nekateri med njimi pa so pozneje zboleli za rakom ali zaradi njega umrli.

Razkritje je sprožilo nove pozive k strožjemu nadzoru nad pravili mednarodnega darovanja sperme.

Dve ženski sta namreč že vložili tožbo proti danski državi, saj menita, da je dostop do informacij o lastnem genskem izvoru temeljna človekova pravica. Zaradi tega je praksa anonimnega darovanja deležna vse ostrejših kritik.

A če bi se Danska odločila prepovedati anonimno darovanje sperme, bi lahko posledice segle daleč onkraj njenih meja in potencialno preoblikovale prakse darovanja sperme po vsem svetu, piše Willum Adrian.