So pri nas cene res nižje kot v Avstriji in Italiji? Raziskava kaže na ogromne razlike

Hrana predstavlja pomemben del izdatkov evropskih gospodinjstev, stroški nakupovanja med državami pa se kar precej razlikujejo. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat gospodinjstva v Evropski uniji za hrano in brezalkoholne pijače v povprečju namenijo 13,6 odstotka svojih izdatkov, za stanovanje in stanovanjske stroške pa 23,6 odstotka, poroča Euronews.

Podatki spletne zbirke Numbeo za sredino leta 2026 kažejo, da so živila najdražja v Švici, kjer cene evropsko povprečje presegajo za kar 89,2 odstotka. Na drugi strani je Moldavija, kjer so za 42,8 odstotka nižje.

Kako draga je Slovenija v primerjavi z drugimi državami?

Slovenija se po podatkih Numbea uvršča med države, kjer so živila nekoliko cenejša od evropskega povprečja. Preračun podatkov razkriva, da so cene pri nas približno devet odstotkov pod evropskim povprečjem.

Kljub temu so živila v Sloveniji dražja kot v številnih državah vzhodne in jugovzhodne Evrope, med drugim na Hrvaškem, Madžarskem, v Srbiji in Romuniji. Po drugi strani so cene pri nas nižje kot v sosednjih Avstriji in Italiji.

Med najdražje evropske države se poleg Švice uvrščajo še Islandija, Norveška, Luksemburg in Danska. Nad evropskim povprečjem so tudi Francija, Nemčija, Belgija in Nizozemska. Najcenejša država članica EU pa je Romunija, kjer so živila približno tretjino cenejša od evropskega povprečja. Razmeroma nizke cene beležijo tudi v Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Srbiji, poroča Euronews.

Za enako košarico nekje 40, drugje skoraj 100 evrov več

Kako velike so razlike, razkriva primerjava nakupovalne košarice z 18 osnovnimi izdelki. Po izračunih Euronewsa ta v EU v povprečju stane 69,84 evra, v Švici pa kar 137,90 evra. Najmanj bi zanjo odšteli v Moldaviji, in sicer 41,10 evra. V Norveški bi enaki izdelki stali 116,10 evra, v Luksemburgu 99 evrov, v Avstriji pa 88,10 evra. Precej ugodnejši so nakupi v Romuniji, kjer bi za košarico odšteli 45,90 evra, in na Poljskem, kjer bi stala le 49,60 evra.

Vendar nižje cene ne pomenijo, da si prebivalci določene države hrano tudi lažje privoščijo. Kot opozarja profesor Jeremiás Máté Balogh z univerze Corvinus, je treba upoštevati tudi višino plač in kupno moč prebivalstva. V Romuniji denimo gospodinjstva kljub razmeroma nizkim cenam za hrano namenijo kar 23,1 odstotka svojih izdatkov.

Zakaj sploh so razlike med državami tako velike?

Na cene živil vpliva več dejavnikov, predvsem stroški dela, energije, prevoza in najemnin ter davki. Po besedah strokovnjakov so prav stroški dela eden najpomembnejših dolgoročnih dejavnikov, medtem ko so nedavne podražitve v veliki meri povezane z dražjimi energenti.

Profesorica Ilaria Benedetti z univerze v Tuscii poudarja, da višje cene goriva vplivajo na celotno prehransko verigo, od kmetijske proizvodnje do prevoza izdelkov v trgovine.

Razlike so očitne tudi pri posameznih izdelkih. Polkilogramska štruca belega kruha na Danskem v povprečju stane 3,18 evra, v Bolgariji pa le 1,02 evra. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da umirjanje inflacije še ne pomeni nujno pocenitve hrane. Če cene še naprej rastejo, čeprav počasneje, ostajajo življenjski stroški gospodinjstev visoki.