Koliko plač smo za avto odšteli leta 1991 in koliko danes?

Na Facebooku je živahno razpravo sprožila objava fotografije članka, ki so ga napisali leta 1991 v reviji AvtoSport.

Članek govori o tem, da so se marca tega leta vozila domačih proizvajalcev precej podražila in da višje cene predstavljajo približevanje realnemu stanju cen na črnem trgu.

V tistem času je Slovenija še bila del Jugoslavije, do osamosvojitve pa je manjkalo še približno dva ali tri mesece – natančen datum objave članka namreč ni znan, domnevamo, da je bilo to marca ali aprila 1991.

V članku so objavljene maloprodajne cene avtomobilov, ki so jih izdelovali v tedanji skupni državi. Tako na seznamu najdemo zelo priljubljene različice yugov in "stoenk", pa "katrce", vzpenjajoče se cliote in malo bolj "nobel" golfe, citroëne MX in Renaultove espace.

Cene segajo od 92.115 takratnih dinarjev za malega "pejeka", "bolho" oziroma "piči-pokija" z uradnim imenom zastava 126 P, pa do najdražjega renaulta 25 V6 i, za katerega je bilo treba odšteti nekaj več kot milijon dinarjev.

Ob objavi se je sprožila živahna razprava o tem, ali so bili takrat avtomobili dragi in koliko bi za avtomobile podobnega ranga odšteli danes.

Vprašanje se je zdelo zanimivo tudi nam, zastavili pa smo si ga takole: koliko povprečnih neto plač je bilo potrebnih za nakup avtomobila marca 1991 in koliko povprečnih neto plač je treba zbrati danes za nakup primerljivega novega avtomobila.

Uspelo nam je zbrati podatke o plačah takrat in danes, pa tudi nekaj avtomobilske statistike iz obeh obdobij.

Večjo težavo je predstavljal izbor avtomobilov.

Avtomobile iz leta 1991 je izredno težko primerjati z današnjimi, ne le zato, ker omenjenih modelov ne izdelujejo več, pač pa predvsem zaradi tehnologije, ki se je v 35 letih drastično spremenila.

Zgolj za ilustracijo; današnji najcenejši avtomobili imajo varnostno in drugo opremo, ki je leta 1991 mnogi avtomobili niso imeli niti za doplačilo.

Pomislite samo na zračne blazine, servo volane ali ABS-zavorni sistem – da o elektroniki sploh ne govorimo.

Ker sami nismo strokovnjaki, vprašanje o primerjavi takratnih avtomobilov s sodobnimi tistim, ki se na avtomobile spoznajo, pa bi verjetno prineslo nadvse različne odgovore, smo se posvetovali z umetno inteligenco ChatGPT, ki je predlagala svoj izbor.

Na naš predlog je izbrala 5 avtomobilov, med njimi najcenejšega in najdražjega, in predlagala njihove današnje primerljive "zamenjave".

"Ne gre za popolne ekvivalente, ampak za modele, ki imajo podobno mesto na trgu oziroma pripadajo podobnemu avtomobilskemu razredu," je ChatGPT pojasnil izbor.

Izbor in utemeljitve so prikazani v spodnji tabeli.

Iz Letnega pregleda osebnih dohodkov zaposlenih v Sloveniji v letu 1991 (Slavi Pirš, 1994), ki ga je objavil takratni Zavod za statistiko Republike Slovenije (danes Statistični urad Republike Slovenije/SURS), smo pridobili podatek, da je povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji marca 1991 znašala 12.363 dinarjev, povprečna neto plača pa 7.757 dinarjev.

Plača v gospodarstvu je bila malce nižja od povprečja, v negospodarstvu pa kar precej višja. Razmerja prikazuje spodnja tabela.

V našem članku smo pri izračunih upoštevali le splošno povprečje plač v Sloveniji.

Primerjava plač in cen izbranih avtomobilov pokaže, da je bilo treba za najcenejšo zastavo 126 P iz odšteti skoraj enoletno povprečno neto plačo, za novega golfa pa skoraj 32 neto plač oziroma dobri dve leti in pol celotnega neto zaslužka.

Za najdražja modela, omenjena v članku, citroën XM V6 ambiance in renault 25 V6, pa je bilo potrebno odšteti kar 118 oziroma 129 neto povprečnih plač – približno 10 let celotnega neto zaslužka.

Julija letos, ko je po podatkih SURS povprečna neto plača v Sloveniji znašala 1.695.34 evra, pa je najcenejši avto iz izbora ChatGPT, dacia sandero, bil vreden približno 8,8 povprečne plače.

Na trgu sicer obstajajo tudi cenejši avtomobili, na primer fiat pandino, katerega redna cena je bila julija letos 12.990 evrov, za kar bi bilo treba odšteti 7,7 povprečne plače. Če bi upoštevali promocijske cene in razne popuste, pa še manj.

Pri tem pa je treba upoštevati tudi povsem drugačne politične in gospodarske razmere, ki zaznamujejo ob primerjalni leti.

Leta 1991 sta namreč slovensko in jugoslovansko gospodarstvo kljub gospodarskim in političnim reformam, predvsem zaradi političnega dogajanja v bivši državi (embargo Srbije na slovenske izdelke), pestili globoka kriza in ponoven vzpon inflacije, ki je tistega leta znašala 250 odstotkov.

Danes sta politična in gospodarska klima veliko bolj stabilni, kar omogoča, da se ljudje lažje odločajo za nakup novega avtomobila.

Avtomobili so danes dostopnejši

Na splošno bi lahko rekli, da so avtomobili danes dostopnejši, kot so bili pred 35 leti.

Primerjalna tabela, narejena na podlagi zbranih podatkov, to precej lepo pokaže.

Trditev pa lahko podpremo tudi z nekaterimi drugimi podatki.

Recimo: leta 1991 je v Sloveniji bilo registriranih malo manj kot 600.000 osebnih avtomobilov, leta 2025 pa 1,2 milijona. Pred 35 leti je tako en osebni avtomobil prišel na 3,4 prebivalca, konec leta 2025 pa je eden prišel na približno 1,7 prebivalca.

Res je sicer, da se je v tem času spremenilo tudi število prebivalcev, vendar se je število registriranih osebnih avtomobilov povečalo za približno 116 odstotkov, prebivalstvo pa le za približno 7 odstotkov.

Našli smo tudi podatek SURS, da je leta 2025 brez avtomobila bilo le 13 odstotkov gospodinjstev, 45 odstotkov jih je imelo na voljo en avtomobil, 32 odstotkov dva, preostala pa tri ali več.

Za leto 1991 sicer podobnega podatka nismo našli, našli pa smo enega iz leta 1988, po katerem je avtomobil takrat imelo 66,7 odstotka gospodinjstev.

Zaradi razlik v metodologiji raziskav podatka sicer nista povsem neposredno primerljiva, sta pa vseeno zgovorna.

"Avtomobilizacija" Slovenije je očitna

Vse to govori, da se je Slovenija v treh desetletjih pošteno "avtomobilizirala".

Večje udobje, ki ga je v vsakdanje življenje Slovencev prinesel avtomobil, pa ima, kot vse, tudi svojo ceno.

Gneča in zastoji predvsem v mestih in na avtocestah so njen najbolj vidni del, manj viden, a bolj skrb vzbujajoč del pa so zagotovo vplivi na okolje.