Astronomi naj bi razvozlali uganko. Je ena najslavnejših slik nastala v drugačnih okoliščinah?

Ena najbolj prepoznavnih slik na svetu, Zvezdna noč (The Starry Night) Vincenta van Gogha, že več kot stoletje buri domišljijo ljubiteljev umetnosti in znanstvenikov. Zdaj skupina južnokorejskih astronomov trdi, da je morda ugotovila, kakšno nebo je nizozemski slikar opazoval, ko je ustvarjal svojo mojstrovino.

Raziskovalci so s pomočjo astronomskih simulacij rekonstruirali nebo nad francoskim krajem Saint-Rémy-de-Provence in ugotovili, da se razporeditev nebesnih teles na sliki presenetljivo dobro ujema s tisto, ki je bila vidna 22. julija 1889, tik pred sončnim vzhodom, poroča CNN.

Ugotovitve so prvi objavili v znanstveni reviji Scientific Reports.

Kaj so odkrili na sliki?

Vincent van Gogh je Zvezdno noč naslikal leta 1889, ko je prebival v psihiatrični ustanovi v Saint-Rémy-de-Provence na jugu Francije. Slika prikazuje razburkano nočno nebo z velikimi svetlečimi zvezdami, Luno, vrtinčastimi oblaki in pokrajino s cipreso v ospredju.

Dolgo je prevladovalo prepričanje, da gre predvsem za umetnikovo domišljijsko upodobitev neba, ki jo je ustvaril na podlagi spominov, skic in opazovanj iz svoje sobe.

Raziskovalci južnokorejskega podjetja SLLAB in univerze Kyung Hee pa so poskušali ugotoviti, ali je slikar morda upodobil resnično razporeditev zvezd.

Najprej so s pomočjo ene od njegovih starejših risb določili območje pokrajine jugozahodno od ustanove, ki bi lahko ustrezalo prizoru na sliki. Nato so z računalniškim modelom rekonstruirali položaje nebesnih teles nad tem območjem poleti 1889.

Najboljše ujemanje so našli za zgodnje jutranje ure 22. julija.

Takrat sta bili na nebu vidni Venera in Luna v obliki pojemajočega krajca, med njima pa zvezdna kopica Hijade v ozvezdju Bika.

Prav podobno razporeditev so raziskovalci prepoznali na Van Goghovi sliki.

Pet zvezd je bilo ključnih

Vodja raziskave Elijah Jeong-hyun Kim je za CNN pojasnil, da umetniki zvezd ne slikajo nujno v njihovi dejanski velikosti ali natančni orientaciji.

Raziskovalci so zato uporabili matematično metodo, ki omogoča primerjavo razporeditve točk ne glede na razlike v velikosti, položaju ali zasuku.

Tako so primerjali pet izrazitih zvezd v osrednjem delu slike z razporeditvijo zvezd v kopici Hijade, ki je znana po svoji značilni obliki črke V.

Ujemanje je bilo po njihovi oceni dovolj prepričljivo, da sklepajo, da Van Gogh zvezdnega neba ni preprosto izumil, ampak je resnično razporeditev zvezd umetniško preoblikoval.

Podobno metodo so uporabili tudi pri njegovi sliki Terasa kavarne ponoči iz leta 1888, na kateri so prepoznali razporeditev zvezd, povezano s tako imenovanim Poletnim trikotnikom.

Je Van Gogh sliko naslikal pozneje, kot smo mislili?

Nova raziskava odpira še eno zanimivo vprašanje: kdaj je Zvezdna noč pravzaprav nastala?

Muzej moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, kjer hranijo sliko, njeno ustvarjanje umešča v sredino junija 1889. Takšna ocena temelji predvsem na Van Goghovih pismih bratu Theu, v katerih je okoli 18. junija omenjal novo študijo zvezdnega neba.

Toda raziskovalci opozarjajo na neskladje.

Sredi junija je bila Luna precej bolj polna, kot jo prikazuje slika. Poleg tega takrat pred zoro na nebu ni bilo enake izrazite razporeditve zvezd, kakršno so astronomi prepoznali na platnu.

Okoli 22. julija pa so se položaji Venere, Lune in Hijad precej bolje ujemali z naslikanim prizorom.

Raziskovalci so pregledali tudi Van Goghova pisma in zgodovinske vremenske podatke. Ugotovili so, da bi bilo nebo v tistem obdobju lahko dovolj jasno za opazovanje zvezd.

Po eni od njihovih razlag je Van Gogh sliko morda začel ustvarjati že junija, dokončal pa jo je šele po 22. juliju.

Vsi strokovnjaki niso prepričani

Čeprav je raziskava pritegnila precej pozornosti, drugi znanstveniki opozarjajo, da astronomskih izračunov ne smemo razumeti kot dokončnega dokaza.

Yongxiang Huang z univerze Xiamen na Kitajskem je za CNN ocenil, da gre za zanimivo povezovanje astronomije, zgodovinskih vremenskih podatkov in umetnikovih pisem.

Toda opozoril je, da Van Gogh ni slikal kot fotografski aparat. Položaje zvezd je lahko spreminjal zaradi kompozicije, čustvenega učinka ali lastne umetniške vizije.

Podobno meni astronomka in raziskovalka povezav med umetnostjo in znanostjo Ulrike Kuchner.

Po njenem je povsem mogoče, da je Van Gogh združeval resnična opazovanja in domišljijo. Morda je na primer preprosto želel naslikati tanek Lunin krajec, čeprav je bila Luna ob dejanskem opazovanju drugačne oblike.

Raziskava zato ne dokazuje, da je slika nastala prav 22. julija, temveč kaže, da je bila takratna razporeditev nebesnih teles zelo podobna tisti na platnu.

Zvezdna noč še naprej preseneča znanstvenike

To ni prvi primer, ko je Van Goghova mojstrovina pritegnila pozornost znanstvenikov.

Leta 2024 je skupina raziskovalcev ugotovila, da vrtinčasti vzorci na sliki kažejo podobnosti z matematičnimi zakonitostmi turbulence, torej zapletenega gibanja tekočin in plinov.