Kaj pomeni Teslina avtonomna vožnja, ki prihaja v Slovenijo?

Odpravljate se na dopust.

Spakirate kovčke, jih postavite v prtljažnik avtomobila, sedete v vozilo in mu prek nadzorne plošče poveste naslov končne destinacije.

Potem odprete priljubljeno pijačo, se naslonite na sedež in si na najljubšem ponudniku pretočnih vsebin izberete film, ki ga boste gledali med vožnjo.

Čez nekaj ur vas zbudi glas iz nadzorne plošče avtomobila, ki pove, da ste prispeli na cilj.

To je danes še prizor iz futurističnega filma, vendar pa morda takšna prihodnost ni več daleč.

21. stoletje je prineslo tektonske premike v avtomobilizmu. Komaj smo se navadili na prisotnost električnih avtomobilov, že so tukaj avtonomna vozila, ki obljubljajo, da nekoč voznik morda sploh ne bo več potreben.

V nekaterih državah že vozijo robotaksiji, ki lahko del vožnje opravijo avtonomno. Tudi v sosednji Hrvaški od letos deluje komercialna storitev robotaksijev (o čemer smo poročali), vendar so v vozilih v začetni fazi še vedno varnostni operaterji.

V ponedeljek je družba Tesla prejela dovoljenje za vzpostavitev samovozeče funkcije za svoja vozila v Sloveniji. 

Funkcija se imenuje FSD Supervised. Kratica FSD izhaja iz angleškega izraza Full-Self-Driving, kar bi lahko prevedli kot "popolnoma samostojna vožnja".

A pomemben je dodatek "Supervised", kar pomeni "nadzorovan".

Avtomobil bo namreč res lahko velik del vožnje opravil sam, a voznik zaradi tega še ne bo postal potnik.

Še vedno bo moral spremljati cesto in biti pripravljen v trenutku prevzeti nadzor.

Šest stopenj avtomatizacije vožnje

Kaj torej sploh pomeni avtonomna vožnja in kako daleč smo od avtomobilov, v katerih bomo med potjo lahko mirno gledali film?

Stopnjo avtomatizacije vožnje opisuje več sistemov, danes pa je najbolj razširjena klasifikacija SAE J3016, ki jo je razvila organizacija SAE International, nekdanja Society of Automotive Engineers (Združenje avtomobilskih inženirjev).

Standard danes velja za mednarodno referenco, ki jo je prevzela tudi Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO.

Standard SAE J3016 avtomatizacijo vožnje deli na šest stopenj, od 0 do 5.

Standard ne opredeljuje samo, kaj avtomobil "zna", pač pa je ključnega pomena, kdo mora spremljati promet in kdo je v določenem trenutku voznik.

Stopnje avtomatizacije vožnje po standardu SAE prikazuje spodnja tabela.

Kaj zmore Teslin FSD?

"Teslin sistem avtonomne vožnje ni enak kot v ZDA," je za N1 povedal Blaž Poženel iz AMZS, odgovorni urednik Motorevije.

Temelji predvsem na uporabi kamer in programske opreme – računalnik v vozilu in nevronske mreže, ki iz posnetkov ocenjujejo okolico in odločajo, kako naj avtomobil nadaljuje vožnjo.

Tesla sama navaja, da lahko sistem opravlja vzdolžno in prečno vodenje, menja pasove, uporablja avtocestne izvoze, se vključuje na avtoceste ter prepoznava in reagira na prometno signalizacijo, krožišča, križišča ter pešce in kolesarje.

Sistem uporablja osem kamer, računalnik in dodatne senzorje oziroma podatke za lokalizacijo ter nadzor voznika.

Poženel ob tem poudarja, da je sistem uvrščen na drugo stopnjo avtonomnosti po SAE in da to pomeni njuno prisotnost voznika, ki mora ves čas vožnje spremljati promet in biti sposoben v vsakem trenutku prevzeti upravljanje vozila.

"Avtonomna vožnja Teslinega FSD sistema ne pomeni, da lahko voznik sede za volan in začne brati časopis," je slikovito dejal Poženel.

"Voznik je še vedno tisti, ki je na koncu odgovoren, če do česa pride," je dodal. "Zato svetujem previdnost."

Kot je pojasnil, mora voznik kljub vklopljenemu sistemu FSD spremljati promet in imeti roke blizu volana.

Zaprosili so za preizkušanje

"Slovenija je šesta evropska država, ki je Tesli dovolila vzpostavljanje FSD sistema," je povedal Poženel.

"Kako pa se bodo ti avtomobili vključili v slovensko prometno realnost, pa je še vprašanje," je dodal in povedal, da so pri AMZS že zaprosili za preizkušanje Teslinega sistema.

"Pri Tesli obljubljajo, da naj bi bil avtomobil sposoben avtonomno voziti recimo po Ljubljani, ampak dokler ga ne preizkusimo, ne vemo, kako bo v resnici."

Kako varna je vožnja s sistemom FSD?

Statistike o varnosti Teslinega sistema FSD sicer obstajajo, vendar jih je treba razlagati previdno.

Za zdaj namreč še ni dovolj neodvisnih in med seboj primerljivih podatkov, da bi lahko zanesljivo določili, kako varen je sistem v primerjavi z običajno vožnjo.

Najobsežnejše podatke objavlja Tesla sama.

Po njenih podatkih je bilo v obdobju od januarja do oktobra 2025 v Severni Ameriki med uporabo FSD (Supervised) na različnih vrstah cest približno 40 do 69 odstotkov manj težjih trkov kot pri ročno voženih Teslah z vključenimi aktivnimi varnostnimi sistemi.

Vendar gre še vedno za podatke proizvajalca, pri primerjavah pa lahko vplivajo tudi vrsta cest, razmere in to, kdaj se vozniki odločijo sistem uporabljati.

Nesreče avtomobilov z naprednimi sistemi pomoči spremlja tudi ameriški regulator NHTSA.

Vendar opozarja, da njegovega števila prijavljenih nesreč ni mogoče preprosto uporabiti za primerjanje varnosti posameznih proizvajalcev ali sistemov, saj podatki niso preračunani glede na število vozil ali prevožene kilometre, proizvajalci pa se razlikujejo tudi po tem, koliko podatkov o nesrečah sploh lahko zaznajo in posredujejo.

Za Evropo je podatkov za zdaj precej manj.

Tesla navaja, da je njena testna flota s FSD v osmih evropskih državah prevozila približno 994.000 milj oziroma 1,6 milijona kilometrov, pri čemer ni zabeležila nobenega težjega ali lažjega trka, ki bi ga pripisala delovanju FSD.

Šlo pa je za razvojno in validacijsko testiranje z usposobljenimi vozniki, zato tega še ni mogoče enačiti z vsakodnevno uporabo sistema med običajnimi vozniki.

"Moje osebno mnenje je, da če sistem ni 100-odstotno zanesljiv, potem ne more bili popolnoma varen," pa je na vprašanje o varnosti vožnje pri uporabi sistema FSD dejal Poženel.

"A če bodo vozniki upoštevali, da se ne morejo zanašati samo na sistem, bo vožnja varnejša in manj možnosti, da pride do nesreče ali zapletov."