Če se premier Janša ne bi zavedal, da bo pri zakonih o nalezljivih boleznih in o demografskem skladu dobil novo klofuto, se ne bi potegnil nazaj. Ena osrednjih značilnosti politika Janeza Janše je namreč, da se ne umika.
“Brez drame.” Tako je odločno zavrnitev zakona o vodah po nedeljskem referendumu komentiral premier Janez Janša. Včerajšnje ravnanje vladajočih dokazuje nasprotno. S tem, ko je koalicija sama zrušila svoj zakon o nalezljivih boleznih in preložila glasovanje o svojem paradnem konju – demografskem skladu, je jasno pokazala, da se še kako zaveda, v kako dramatičnem položaju se je znašla. Že doslej šibka podpora vladnim projektom v državnem zboru je postala še bolj negotova, protivladno razpoloženje pomembnega dela javnosti je v nedeljo dobilo nov zagon. Če se ne bi Janša zavedal, da bo pri omenjenih dveh zakonih dobil novo klofuto bodisi v državnem zboru bodisi na referendumih, se včeraj ne bi potegnil nazaj. Ena osrednjih značilnosti politika Janeza Janše je namreč, da se ne umika.
Da bi zmanjšali težo porazov, ki so jih doživeli v zadnjem tednu, se vladajoči zatekajo k sto in enemu izgovoru. Po nedeljskem referendumu so poudarjali, da voda še vedno teče, zakon o vodah pa ocenili kot enostaven zakon, ki mu ni mogoče pripisati kakšne politične teže. Prst krivde za njegov padec so vodilni koalicijski možje usmerili v volilce in nevladnike: prvi naj sicer dobrega zakona ne bi prebrali oziroma razumeli, drugi naj bi ga izkoristili za manipulacijo z neukim ljudstvom. Ob takšnem tolmačenju (ob)referendumskega dogajanja ni presenetljivo, da se je Andrej Vizjak obdržal na čelu okoljskega resorja; pa čeprav mnenja o nujnosti njegovega odstopa celo med člani izvršilnih odborov NSi in SDS niso bila osamljena.
Tudi ob včerajšnjih manevrih z zakonoma o nalezljivih boleznih in o demografskem skladu vladajoči niso priznali, da sta zakona slaba, inovativnost pri iskanju izgovorov pa je bila še večja. Na seznamu krivcev za rušenje vladnih projektov so se poleg opozicije in zavedenega ljudstva znašli še osovraženi mediji, ustavno sodišče, informacijska pooblaščenka, rumenokljuni črni ptič … Tokrat je podpredsednik vlade in prvak SMC Zdravko Počivalšek v napadih na drugače misleče celo prekosil svojega vzornika premierja Janšo. Višek manipulacije pa je bil, da so vladajoči kot osrednji razlog, da z zakonom o nalezljivih boleznih ni treba hiteti, izpostavljali včerajšnji enotni poziv vseh poslanskih skupin državljanom k cepljenju.
Danes poslance čaka še eno pomembno odločanje, in sicer o kandidatu za ministra za digitalno preobrazbo Marku Borisu Andrijaniču. Jeziček na tehtnici bodo ponovno poslanci Desusa. Ti kljub odhodu stranke iz koalicije vladne predloge največkrat podprejo, sem in tja – zlasti pri tajnem glasovanju – pa kdo od njih vladajočim odreče pokorščino. Pri tem jih premierjevi napadi na tožilstvo, sodstvo in medije pa tudi njegovo sramotenje Slovenije v tujini kaj prida ne vznemirjajo.
Trojica Franc Jurša, Ivan Hršak in Branko Simonovič namreč ne sledi kakšnim prepoznavnim vrednotam niti ne strankinim odločitvam, temveč njihovo politično agendo kreirajo ozki osebni interesi. Imajo pa poslanci stranke upokojencev ob sedanjem razmerju v parlamentu, ko niti koalicija niti opozicija brez njihovih glasov nimata večine, izjemno moč in držijo v šahu celotno državo.
Današnje glasovanje trojice poslancev stranke upokojencev o kandidatu za ministra bo pokazalo, ali obstaja možnost, da bi prišlo do zrušenja Janševe vlade. Če bodo Andrijaniča podprli, bo jasno, da ostajajo odločno na strani koalicije in da glasov pod konstruktivno nezaupnico ne bodo prispevali. S tem pa bo tudi konec upanja opozicije o (skorajšnjih) predčasnih volitvah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje