Kupil sem dron. Kaj moram vedeti, preden ga prvič spustim v zrak?

Na UKC Ljubljana so po nedovoljenem preletu drona ob reševalnem helikopterju opozorili, da podobne kršitve zaznajo večkrat na leto, predvsem ob prihodih in odhodih reševalnih helikopterjev. Zaradi tega nameravajo vzpostaviti testni sistem za zaznavanje dronov, s katerim bi bilo mogoče ugotoviti njihovo lokacijo in identificirati upravljalca.

Primer je toliko bolj zgovoren, ker je heliport UKC Ljubljana na uradnem zemljevidu geografskih območij označen kot območje, kjer je uporaba dronov prepovedana. Izjema je mogoča le z dovoljenjem upravljalca heliporta in ob izpolnjevanju dodatnih pogojev. Posebne omejitve mora upravljalec preveriti še pred poletom.

Kupili ste dron. Kaj pa zdaj?

In prav tu se pogosto začne težava. Dron je danes mogoče kupiti skoraj tako preprosto kot telefon ali fotoaparat, njegova uporaba pa vendarle ni tako preprosta. Če ste iz trgovine pravkar prinesli svoj prvi dron, velja precej enostavno pravilo. Še preden prvič vzletite, obvezno preverite, ali se morate registrirati, ali potrebujete usposabljanje in predvsem, kje sploh smete leteti.

Pravila za uporabo dronov v Sloveniji temeljijo na evropskih uredbah 2019/947 in 2019/945, slovenska uredba o njihovem izvajanju pa med drugim določa tudi geografske omejitve. Brezpilotne zrakoplove zakonodaja glede na tveganje operacije razvršča v tri skupine: odprto, posebno in certificirano kategorijo, navaja EASA.

Za povprečnega kupca pa je za začetek najpomembnejše nekoliko bolj praktično vprašanje: koliko dron tehta in ali ima kamero?

Registrirajte tudi majhen dron

Pri registraciji se pravzaprav ne registrira vsak posamezen dron, temveč operater, torej oseba oziroma organizacija, ki je odgovorna za njegovo uporabo. Po podatkih Javne agencije za civilno letalstvo (CCA) se mora operater v odprti kategoriji registrirati, če uporablja dron z večjo vzletno maso 250 gramov ali več. Registracija je obvezna tudi pri manjšem dronu, če je ta opremljen s kamero ali senzorjem. Kot izjema veljajo naprave, ki se štejejo za igrače.

Če v isti družini isti dron uporablja več ljudi, CCA navaja, da zadostuje registracija le enega družinskega člana kot operaterja. To pa še zdaleč ne pomeni, da lahko drugi brez ustreznega znanja samodejno prevzamejo upravljanje težjega drona. CCA na tem mestu izrecno opozarja, da morajo piloti, kadar je usposabljanje zahtevano, pogoje izpolnjevati sami.

Registracijo je mogoče opraviti prek spletnega UAS Repozitorija Javne agencije za civilno letalstvo. Po trenutno objavljeni tarifi spletna registracija operaterja, ki vključuje tudi spletno usposabljanje in izpit A1/A3, stane 50 evrov. Registracija operaterja velja 30 mesecev oziroma dve leti in pol. Ko opravite registracijo, pa kot operater prejmete svojo registracijsko številko, ki jo morate obvezno namestiti na dron.

Tu se pogosto pojavi še ena nejasnost. Registracija operaterja in usposobljenost pilota nista eno in isto.

Če uporabljate dron z največjo vzletno maso 205 gramov ali več, morate v odprti kategoriji opraviti spletno usposabljanje in tudi teoretični izpit A1/A3. Pri nekaterih operacijah, predvsem v podkategoriji A2, so zahteve še strožje in je potrebno dodatno usposabljanje.

Če pa vaš dron tehta manj kot 250 gramov, je registracija operaterja potrebna, vendar CAA za te drone usposabljanja in izpita A1/A3 ne zahteva. Kljub temu njihovo opravljanje priporoča, saj tudi za uporabnike najlažjih dronov veljajo pravila zračnega prostora.

Preprosteje povedano: lahko imate tako lahek dron, da izpita sploh ne potrebujete, a ga kljub temu ne smete spustiti v zrak. V Sloveniji namreč veljajo točno določena pravila zračnega prostora, o katerih lahko preberete v nadaljevanju.

Opravili ste izpit. Ali lahko zdaj letite kjerkoli?

Ko uredite registracijo in morebitno usposabljanje, pride na vrsto najpomembnejši del, izbira kraja letenja. Večina uporabnikov pri nas leti v odprti kategoriji. Med njenimi osnovnimi pravili sta, da mora pilot dron ves čas ohranjati v vidnem polju in da z njim ne sme leteli višje od 120 metrov od najbližje točke zemeljskega površja.

Ampak meja 120 metrov še niti približno ni dovoljenje za letenje kjerkoli do te višine.

Pred vsakim poletom je treba pregledati zemljevid

Na spletni strani Agencije za civilno letalstvo je objavljen interaktivni zemljevid geografskih območij, na katerem je mogoče preveriti, ali je na določeni lokaciji letenje prepovedano, omejeno ali pa dovoljeno pod posebnimi pogoji. Evropska pravila državam članicam omogočajo oblikovanje takšnih območij, denimo okoli letališč, heliportov, naravnih parkov, industrijskih kompleksov ali pa drugih območij, kjer je tveganje povečano.

Slovenija ima glede letenja nad naselji precej stroga pravila. V kategoriji "odprto" je brez dovoljenja prepovedano leteti nad mesti, vasmi in v njihovi bližini. To velja denimo za središče Ljubljane, Pirana, Bleda, Maribora in drugih naselij, ki so označena na zemljevidu.

V Ljubljani je položaj še bolj zapleten, saj se prekriva več omejitev. Del mesta leži v kontrolirani coni letališča Ljubljana, še strožja pravila pa veljajo na primer okoli heliporta UKC Ljubljana.

Kje v Sloveniji pa je dron dobrodošel?

Po podatkih portala Drones gator lahko v Sloveniji z dronom najlažje letite na redkeje poseljenih podeželskih območjih, na primer na Krasu, v Vipavski dolini in na kmetijskih območjih, če niso v bližini letališč ali drugih omejenih območij. Na strožje omejitve oziroma prepovedi pa bodite previdni predvsem v Triglavskem narodnem parku, nad gosto poseljenimi območji, v bližini letališč ter na nekaterih zavarovanih naravnih območjih, zato je pred vsakim poletom treba preveriti uradni zemljevid omejitev zračnega prostora.

Za kršitve globe in tudi zaporna kazen

Spletna stran Agencije za civilno letalstvo navaja, da se globe za fizične osebe pri kršitvah, ki so povezane z območjem heliporta, gibljejo okoli 1.000 evrov, za organizacije pa okoli 2.500 evrov. Natančna višina pa je seveda odvisna od konkretnega prekrška.

Pri najnevarnejših primerih pa se ne pogovarjamo več o prekrških, pač pa o kaznivih dejanjih. Če bi z upravljanjem drona resno ogrozili zračni promet ali javno varnost, lahko pride v poštev tudi kazenska odgovornost. Slovenski kazenski zakonik KZ-1 namreč dovoljuje kazenski pregon za operacije z droni, ki ogrožajo zračni promet ali javno varnost. Če bi na primer dron vdrl na prepovedano območje, kot je denimo letališče Ljubljana, in bi s tem letalo prisilil k izogibanju, se lahko proti njegovemu upravljalcu sproži kazenska ovadba z morebitno zaporno kaznijo, navaja Drones gator.