Zagovornik načela enakosti je opozoril, da dosežena starost 70 let ne more biti edino merilo za oceno, ali je nekdo še sposoben opravljati določeno delo. "Takšna omejitev pravic na področju dela bi morala temeljiti na strokovnih argumentih in podatkih, da je prav s to rešitvijo možno doseči zastavljeni cilj in da je izbrana zakonska rešitev za to edini možen in tudi sorazmeren način," je zapisal. Ministrstvu je zato priporočil, naj predlog uvedbe starostne omejitve pri imenovanju stečajnih upraviteljev podrobneje utemelji tudi z vidika varstva pred diskriminacijo ali pa takšne starostne omejitve ne uvede.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ministrstvu za pravosodje priporočil, naj osnutek novele insolvenčnega zakona dopolni s pojasnilom o razlogih in ciljih uvedbe zgornje starostne meje za opravljanje dela stečajnih upraviteljev ali pa te omejitve ne uvede. Le tako bo možno oceniti, ali gre za dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije zaradi starosti.
V osnutku predloga sprememb zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je predvideno, da bi se v stečajnih postopkih za upravitelja imenovala le oseba, ki še ni dopolnila 70 let. Pri tem pa ni pojasnjeno, ali se s takšno rešitvijo zasleduje kakšen poseben cilj. “Le na taki podlagi je možno oceniti, ali gre za dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije zaradi starosti.” je danes sporočil zagovornik načela enakosti.
Ministrstvo je opozoril, da dosežena starost 70 let ne more biti edino merilo za oceno, ali je nekdo še sposoben opravljati določeno delo. “Takšna omejitev pravic na področju dela bi morala temeljiti na strokovnih argumentih in podatkih, da je prav s to rešitvijo možno doseči zastavljeni cilj in da je izbrana zakonska rešitev za to edini možen in tudi sorazmeren način,” so zapisal.
Ministrstvu je zato priporočil, naj predlog uvedbe starostne omejitve pri imenovanju stečajnih upraviteljev podrobneje utemelji tudi z vidika varstva pred diskriminacijo ali pa takšne starostne omejitve ne uvede.
V drugem priporočilu na predlog sprememb zakona pa je zapisal, da je smiselno z novelo spremeniti tudi del veljavnega zakona, v katerem je urejen odvzem dovoljenja za opravljanje dela stečajnega upravitelja zaradi izgube poslovne sposobnosti.
Po uveljavitvi družinskega zakonika in prenovljenega zakona o nepravdnem postopku odvzemi poslovne sposobnosti niso več možni. Zamenjal jih je institut postavitve pod skrbništvo. Zato je ministrstvu priporočil, naj odvzem dovoljenja za opravljanje dela stečajnega upravitelja ne bo več vezan na odvzem poslovne sposobnosti, ampak na pogoj, da stečajni upravitelj ni sposoben samostojno opravljati pravnih poslov, ki so za ta poklic ključni.
S spremembo insolvenčnega zakona bi morali po njegovem mnenju zagotoviti, da se bo v vsakem primeru posebej ugotavljalo, ali gre ob postavitvi pod skrbništvo za takšne omejitve, zaradi katerih je poseg v pravico do opravljanja dela stečajnega upravitelja dopusten, je dodal.
Novela bi glede na osnutek, ki je bil do 23. decembra lani v javni obravnavi, upoštevala več odločb ustavnega sodišča, predvidena pa sta med drugim nov postopek sodnega prestrukturiranja za odpravo grozeče insolventnosti in možnost revizije v postopkih zaradi insolventnosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!