Šarbat Gula, ki je že zdavnaj odrasla, svet še vedno pozna kot "afganistansko deklico". Leta 1985, le leto dni zatem, ko je njen prodorni smaragdni pogled ovekovečil vojni fotograf Steve McCurry, je postala mednarodni simbol vojne vihre in razklanega Afganistana. Kje je in kaj počne danes 50-letna Afganistanka?
Šarbat Gula je mednarodno zaslovela leta 1985, ko jo je kot 12-letno afganistansko begunko v fotografski objektiv ujel vojni fotograf Steve McCurry. S prodorno zelenimi očmi je krasila junijsko naslovnico National Geographica in postala “afganistanska deklica”. McCurry imena deklice, ki jo je našel v pakistanskem begunskem taborišču, ni poznal tudi 17 let kasneje, vse do leta 2002, ko je s televizijsko ekipo odpotoval v Pakistan v želji, da ponovno najde zelenooko dekle. Njeno fotografijo so kazali naokoli in upali, da jo bo nekdo prepoznal. Šarbat Gula so nato končno ponovno srečali v hribovitem afganistanskem svetu.
“Čas in stiska sta ji izbrisala mladost. Njena koža je videti kot usnje. Linije njene čeljusti so se zmehčale. Oči pa se še vedno lesketajo; to se ni omehčalo,” je v pogovoru za National Geographic leta 2002 dejal McCurry.
Gula se je takrat, pred dvajsetimi leti, še živo spominjala trenutka, ki ga je v fotografski objektiv ujel vojni fotograf. Spominjala se je jeze, ki jo je takrat čutila. Človek, ki jo je slikal, je bil tujec. Še nikdar prej je niso fotografirali in tudi zatem je ni slikal nihče, dokler se s fotografom nista vnovič srečala sedemnajst let kasneje, se je spominjala Gula za prispevek v reviji National Geographic. Tudi McCurry se je dobro spominjal trenutka, ko je ujel njen smaragdni pogled. Svetloba je bila mehka. Begunsko taborišče je bilo le morje šotorov. Sramežljivo dekle je opazil v šotoru, prilagojenem za šolski pouk. “Nisem si mislil, da bo fotografija te deklice tako drugačna kot vse ostalo, kar sem posnel tisti dan,” je ob spominjanju na jutro davnega leta 1984 dejal McCurry.
Beg pred vojno, zapor in izgon
Šarbat Gula je sirota, ki se je rodila v afganistansko pleme Paštunov. Ti so dolgo časa veljali za najbolj razširjeno ljudstvo v današnjem Afganistanu, tradicionalna domovina Paštunov pa je ležala vzhodno, južno in jugozahodno od afganistanske prestolnice. Kot so še zapisali v katalogu, ki je izšel ob razstavi Afganistan – slovenski pogledi v Slovenskem etnografskem muzeju, so bili tudi Paštuni razdeljeni na številna plemena, med katerimi so bila mnoga nomadska. Gula je tako kot mnoge druge afganistanske deklice izhajala iz družine, ki jo je prizadela vojna vihra. Ko se je njena država ujela v pesti sovjetske invazije in so njeni starši izgubili življenje, je štela najverjetneje le šest let. “Rusi so bili vsepovsod. Ubijali so ljudi. Nismo imeli izbire,” je pred leti na vprašanje, zakaj so zapustili Afganistan, odvrnil njen brat. V spremstvu babice so prehodili številne s snegom pobeljene vrhove ter se napotili v sosednjo državo.
Vse do leta 2014 je Gula živela v Pakistanu, a se je skrila, ko so jo oblasti obtožile, da je kupila ponarejeno pakistansko osebno izkaznico. Sprva je Gula pristala za zapahi, nato so ji pakistanske oblasti odredile izgon in jo poslale nazaj v Kabul. Gula je takrat dejala, da za zapahi ne bi pristala, če njene podobe ne bi ovekovečili na naslovnici svetovno znane revije. Tudi človekoljubne organizacije so takrat ostro obsodile odločitev pakistanske vlade, da Gulo pošlje nazaj v njeno domovino, a je takratni afganistanski predsednik Ašraf Gani zanjo priredil sprejem v predsedniški palači in ji izročil ključe novega, od države financiranega stanovanja.
Gula je živela v Afganistanu vse do konca prejšnjega leta, ko se je zaradi številnih uspešnih ofenziv talibanov vse več Afganistancev odločalo za beg. Novembra lani, zatem ko so talibani v Afganistanu prevzeli oblast, so iz urada italijanskega predsednika Maria Draghija sporočili, da je Italija organizirala evakuacijo 50-letnice, saj je zaprosila za pomoč pri zapustitvi države. Kot so še sporočili takrat, naj bi ji italijanska vlada pomagala pri vključevanju v tamkajšnjo družbo.
Sharbat Gula, the “Afghan girl” featured on the cover of “National Geographic,” was evacuated to Italy following the Taliban takeover of Afghanistan.
— Human Rights Watch (@hrw) November 29, 2021
“The Taliban don’t want women to be visible, and she’s an extremely visible Afghan woman,” @heatherbarr1 told @nytimes. pic.twitter.com/DIrIN5brP1
Danes 50-letna Gula je mati petim otrokom, šesti je umrl že v otroštvu. Vsi so se rodili v dogovorjenem zakonu z možem Rahmatom Gulo, s katerim se je poročila pri 13 letih. Rahmat se spominja, da sta zvezo sklenila pri njenih 16 letih. Na naslovnici revije National Geographic se je pod njeno fotografijo pojavil le kratek zapis “preganjane oči, ki pripovedujejo o strahovih afganistanske begunke”, Šarbat Gula pa je postala simbol strahu in bega pred vojno.
Fotograf Steve McCurry je februarja imel tudi razstavo v okviru fotografskega festivala Xposure, ki poteka v emiratu Šardža, tretjem največjem mestu po prebivalstvu v Združenih arabskih emiratih. Osrednja tema festivala so bile podnebne spremembe in opozarjanje nanje skozi fotografijo, a gosti so bili tudi drugi svetovno priznani fotografi, ki fotografirajo vojne konflikte, begunce in snemajo osebne zgodbe. Festivala smo se udeležili tudi mi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!