Dražba za bodoče kadre v zdravstvu. Pa je uspešna?

Problematiko pomanjkanja zdravnikov skušajo pristojni že desetletja rešiti s sistemskimi ukrepi. Bolnišnice in zdravstveni domovi medtem problem naslavljajo, še preden sploh nastane: s kadrovskimi štipendijami. Na tak način želijo v svoje ustanove privabiti nujno potreben kader, ki bi se, kot upajo, tam tudi trajno zaposlil.

Leta 2021 pa se je v razpis državnih kadrovskih štipendij na področju zdravstva podalo tudi ministrstvo za zdravje. Gre predvsem za poklice in specializacije, ki jih tudi na ravni države najbolj primanjkuje: za diplomirane medicinske sestre oziroma zdravstvenike, tehnike zdravstvene nege, specializante urgentne in družinske medicine, ...

Za to študijsko leto je na podlagi zakona tako razpisanih 80 kadrovskih štipendij. Njihova višina na mesec znaša 400 evrov za študente medicine, 300 evrov za študente farmacije, 200 evrov za študente zdravstvene nege in 150 evrov za dijake zdravstvene nege.

Na desetine štipendij za podobne kadre razpisujejo tudi občine ter posamezne bolnišnice, zdravstveni domovi, domovi za starejše občane in drugi, tako javni kot zasebni zdravstveni zavodi.

Nekaj prejemnikov tovrstnih štipendij smo povprašali o tem, kaj jih je prepričalo o prijavi na razpis.

Štipendija izbiro olajšala, ne pa narekovala

Toni Kvar je prejemal kadrovsko štipendijo Zdravstvenega doma (ZD) Ormož za specializacijo družinske medicine. Za to se je odločil predvsem iz zanimanja za to specializacijo, obenem pa zaradi zagotovitve delovnega mesta v lokalnem okolju.

Čeprav so ga ob začetku študija zanimale tudi druge specializacije, v največji meri kardiologija, pa je med študijem uvidel, da mu "največji užitek pri delu predstavljata ravno iskren pogovor s pacienti in vestno posvečanje njihovim težavam".

Leta 2023, ko je obiskoval peti letnik študija medicine, je bil tako že trdno odločen, da bo specializiral iz družinske medicine, a je razpis za štipendijo, objavljen konec tega leta, odločitev "zagotovo dodatno olajšal".

Štipendijo je prejemal približno dve leti in tri mesece, tako dolgo pa bo moral po končani specializaciji delati v ZD Ormož. A kot je dejal, bo tudi po preteku tega obdobja najverjetneje nadaljeval delo tam. Njegovi glavni razlogi za to so delo v domačem okolju, lokalna skupnost, prijazen kolektiv in močnejši terapevtski odnos s pacienti iz istega okolja.

Tudi Gašper Keber je prejemal kadrovsko štipendijo za specializacijo družinske medicine, in sicer v ZD Ravne na Koroškem.

"Za kadrovsko štipendijo sem se odločil, ker sem vedel, da želim specializirati iz družinske medicine, tudi izbira delodajalca je bila lahka, saj imam do dela le tri minute vožnje," je razložil. Ko je v petem letniku videl razpis, saj je šlo za točno tako delo, kot ga je želel in vedel, da ga bo po zaključenem študiju tudi iskal in počel. Obenem mu je finančna korist tudi nekoliko olajšala zadnja leta študija.

Po končanem specialističnem izpitu se mora za dve leti, kakor dolgo je prejemal štipendijo, tudi zaposliti v ZD Ravne na Koroškem. To ga ne moti, saj si sam želi tam ostati in delati, tudi dolgoročno, in se tam dobro počuti.

Matej Muzek je prejemal štipendijo za specializacijo iz pnevmologije v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. "Resnica je, da sem si želel delati v tej ustanovi in sem si želel te specializacije," je navedel. Štipendija tako ni pripomogla k izbiri specializacije, bila pa je možnost, ki se mu je ponudila v petem letniku. "In sem si mislil, da nimam kaj izgubiti, kvečjemu je samo se finančna spodbuda," je pojasnil. Če bi si nato premislil, bi denar pač vrnil.

Pogoji štipendije so bili, da se v dveh mesecih po koncu študija zaposli v UKC Maribor, prav tako se je dolžan prijaviti na njihov prvi razpis za dano specializacijo. V nasprotnem primeru bi moral denar vrniti.

A to ne bo težava, saj namerava v ustanovi "seveda" ostati.

Navala ni: v Ljubljani lani podelili le eno od razpisanih 25 štipendij

Ministrstvo za zdravje državno štipendiranje ocenjuje kot uspešen ukrep za dolgoročno krepitev kadrovskih zmogljivosti v zdravstvu. Kot so navedli za N1, na to kaže dejstvo, da je bilo v lanskem študijskem letu podeljenih vseh sto razpisanih štipendij.

Tudi v UKC Maribor kadrovsko štipendiranje vidijo kot uspešen način pridobivanja kadra, večina štipendistov pa ostane v njihovi ustanovi, tudi ko se izteče obvezni rok, predviden v štipendijski pogodbi.

V lanskem šolskem letu so razpisali 19 štipendij v višini 450 evrov na mesec, 12 za študij medicine in 7 za študij zdravstvene nege. Za štipendije zdravstvene nege je bilo zanimanje v študijskem letu večje od medicine.

A v mariborskem UKC priznavajo, da vseh razpisanih štipendij vsako leto ne podelijo.

Pretiranega zanimanja ni niti v Ljubljani, saj so lani kljub razpisu skupno 25 kadrovskih štipendij dobili le eno štipendistko.

Kot so za N1 pojasnili v ZD Ljubljana, se je na njihov razpis za štipendiranje desetih dijakov, ki bi pridobili poklic tehnika zdravstvene nege (s predvideno razporeditvijo na zobozdravstveno področje), prijavila le ena kandidatka, ki pa se kasneje ni odločila za podpis pogodbe o štipendiranju.

Na razpis Mestne občine Ljubljana (Mol), ki kadrovske štipendije razpisuje za potrebe ZD Ljubljana, se je medtem javila ena kandidatka za specializacijo družinske medicine, ki letos zaključuje študij in se je zavezala k zaposlitvi v ZD Ljubljana.

Mol je sicer lani za potrebe ZD Ljubljana razpisal 15 kadrovskih štipendij: pet za družinskega zdravnika, pet za pediatra in pet za diplomirano medicinsko sestro. Letos je zdravstveni dom na Mol poleg obstoječih 15 štipendij podal predlog še za pet štipendij za urgentnega zdravnika, sam pa je razpisal dodatne štiri štipendije: dve za tehnika zdravstvene nege, eno za tehnika laboratorijske medicine in eno za študenta laboratorijske biomedicine.

V Ljubljani je ZD Ljubljana dijakom ponujal 120 evrov štipendije, medtem ko je Mol študentom ponujal 600 evrov štipendije, so še navedli v ZD Ljubljana.

Kadrovske štipendije niso združljive s štipendijami za deficitarne poklice, prav tako štipendist ne more hkrati prejemati dveh kadrovskih štipendij. Je pa po drugi strani mogoče hkrati prejemati kadrovsko, državno in Zoisovo štipendijo. S kombinacijo dveh ali treh pa lahko skupni znesek na bančnem računu štipendista na mesec nanese tudi več kot tisoč evrov, odvisno od višine posamezne štipendije.

Za ocene o dolgoorčni uspešnosti ukrepa še prezgodaj

Čeprav v zdravstvu kadrovsko štipendiranje pozdravljajo, je za oceno njegovega dejanskega učinka še prezgodaj, so zapisali na ministrstvu za zdravje: "Ker se morajo štipendisti po zaključku izobraževanja zaposliti v javni zdravstveni mreži za najmanj toliko časa, kolikor so prejemali štipendijo, bo dolgoročne učinke ukrepa mogoče oceniti šele po zaključku njihovega izobraževanja in na podlagi podatkov o njihovem nadaljnjem delu v javni zdravstveni mreži."

Štipendisti se lahko namreč po izteku obdobja dela v ustanovi, ki jih je štipendirala, brez težav zaposlijo drugje ali preidejo v zasebni sektor.

Odprto je tudi še vprašanje, ali bi se program državnega štipendiranja v zdravstvu v prihodnje lahko še razširil. Pri načrtovanju mora ministrstvo namreč upoštevati več dejavnikov: dejanske potrebe prebivalcev, mrežo javne zdravstvene službe, podatke iz registra zdravstvenih delavcev, pa tudi razpoložljiva proračunska sredstva. "Morebitne nadaljnje spremembe števila štipendij oziroma poklicev bodo tudi v prihodnje predmet presoje glede na navedena merila," so za konec še pojasnili za N1.