Kaj sta Pirc Musar in Stevanović sporočila državljanom v poslanicah ob dnevu suverenosti

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob prazniku spomnila na premišljene korake, s katerimi smo v prelomnih časih ob koncu 80. in na začetku 90. let prejšnjega stoletja na različnih družbenih področjih utirali pot do samostojne slovenske države. "Ta pot je bila polna tveganj in preizkušenj, njen razplet pa negotov," je opomnila.

Osamosvajanje, odhod tuje oborožene sile z ozemlja Slovenije in uveljavitev polne državne suverenosti pa so bili veličasten vrh večstoletnih prizadevanj slovenskega naroda za svobodo in lastno državo. "S tem so se uresničila hotenja številnih rodov, dosežena z uporništvom, vztrajnostjo in žrtvovanjem," je zapisala.

Opozorila je tudi na večplastne pritiske, ki so spremljali razhajanje z nekdanjo skupno državo, na nepredvidljivost zveznih oblasti, omejene obrambne zmogljivosti, vojaško agresijo in dvome mednarodne skupnosti. "Vendar smo zmogli in izbojevali veliko zmago. Uspelo nam je, ker smo znali povezati razum in pogum, strateško premišljenost in predanost ter politično in vojaško modrost," je prepričana.

Po njenih besedah smo zmagali "s skupnim bojem, moralno močjo, srčnostjo pripadnic in pripadnikov Teritorialne obrambe, milice in civilne obrambe ter s požrtvovalnostjo državljank in državljanov". Ljudje različnih generacij, prepričanj in življenjskih poti smo se združili v odločenosti, da želimo o svoji prihodnosti odločati sami, je spomnila.

Spomin na takratne dogodke, uničenje mest in infrastrukture ter izgubljena življenja in trpljenje ljudi nas po njenih besedah torej opominja, da samostojna Slovenija ni nastala sama od sebe. "Bila je plod preteklih prizadevanj, jasne vizije in usklajenega delovanja. Vsem, ki so nam priborili domovino, zato dolgujemo večno hvaležnost," je izpostavila.

Zato po njenem mnenju tudi ni prav, da se iz današnje državne proslave ob prazniku suverenosti izključi praporščake Zveze borcev za vrednote NOB. "Odnos države do vojnih veterank in veteranov je izraz politične in družbene zrelosti. Kaže, kako razumemo njihova dejanja, izročilo in dediščino, ter koliko cenimo njihov prispevek k svobodi, samostojnosti in neodvisnosti. Brez njih ne bi dosegli zmag, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih omogočile obstoj in svobodo številnim generacijam Slovenk in Slovencev," je zapisala.

Spomnila je, da na temelju teh prizadevanj in odporniškega izročila danes opravljajo svoje poslanstvo Slovenska vojska, Policija in druge službe sistema državne varnosti, ki se jim je ob tej priložnosti zahvalila za požrtvovalno delo.

Prav izključitev praporščakov z državne proslave je eden od razlogov, da se predsednica, kot je napovedala v petek, danes proslave ne bo udeležila. Zmotile so jo tudi druge poteze vlade, od preimenovanja praznika v vabilu na proslavo v obletnico osvoboditve Slovenije do dejstva, da so iz programa umaknili predsedničin poklon zastavi in pregled častne enote.

"Suverenost nam daje pravico, da o svoji prihodnosti odločamo sami, hkrati pa nam nalaga odgovornost, da gradimo pravično, varno in solidarno družbo, jo varujemo ter prispevamo k miru in stabilnosti v svetu," je navedla v današnji poslanici.

Prepričana je, da smo povezani kot narod močnejši, "to pa ne zahteva enakih pogledov, temveč pripravljenost poslušati, sodelovati in spoštovati drug drugega".

"Zato ob današnjem prazniku sklenimo, da bomo bolj skrbni do soljudi, odgovorni do skupnosti in predani svoji domovini. Ljubezen do Slovenije izražajmo z dejanji, s katerimi jo vsak dan soustvarjamo kot prostor svobode, dostojanstva in odprtih priložnosti za vse," je pozvala in v imenu Republike Slovenije vsem izrekla iskrene čestitke ob dnevu suverenosti.

"Naj živi ter se v miru in svobodi razvija naša prelepa domovina Republika Slovenija," je sklenila poslanico.

Stevanović ob dnevu suverenosti pozval k povezanosti in skrbi za skupno dobro

Dan suverenosti nas po besedah predsednika DZ Zorana Stevanovića spominja na obdobje poguma, povezanosti in velikih zgodovinskih korakov. "Želja po lastni državi je prerasla v jasno voljo ljudi, politično dejanje in uresničitev cilja, ki je zaznamoval našo zgodovino," je dodal.

Kot je navedel, se danes kakovost demokracije kaže v trdnosti institucij, spoštovanju ustavnega reda, pravne države in pravil, ki veljajo za vse. "Različna stališča so sestavni del demokratičnega življenja. Njena zrelost pa se pokaže takrat, ko znamo ob razlikah prepoznati vprašanja, ki presegajo dnevno politiko in zadevajo skupni interes," je zapisal. Kot je dodal, smo leta 1991 pokazali, da znamo ob ključnih vprašanjih preseči razlike in ravnati povezano.

Suverenost danes po njegovih besedah pomeni sposobnost samostojnega odločanja o razvoju države, skrb za varnost in blaginjo ljudi ter ustvarjanje pogojev, v katerih bodo mladi svoje znanje, delo in ambicije želeli uresničevati doma. Povezana je tudi z zaupanjem v institucije, enakostjo pred zakonom, predvidljivostjo odločitev ter kulturo dialoga, v kateri imajo težo argumenti, znanje in spoštovanje sogovornika, je poudaril Stevanović.

Kot je dodal, Slovenija svojo suverenost uresničuje tudi kot članica Evropske unije in mednarodne skupnosti. V času vse izrazitejše družbene razdeljenosti in geopolitičnih negotovosti je suverenost temelj državne samostojnosti in odgovornega odločanja, ki Sloveniji omogoča, da kot enakopravna in samozavestna država varuje svoje nacionalne interese ter dejavno sooblikuje evropski in svetovni prostor.

Domoljubje pa se po njegovih besedah kaže v odnosu do skupnosti, ki ji pripadamo. "V spoštovanju jezika in kulture, v solidarnosti, skrbi za sočloveka, odgovornem delu ter v pripravljenosti prispevati k temu, da bo življenje v naši državi varno, pravično in dostojno," je zapisal.

"Generacija osamosvojitve nam je zapustila lastno državo. Naša naloga je, da zanjo skrbimo premišljeno, samozavestno in z občutkom za skupno dobro. Mladim želimo omogočiti okolje, v katerem bodo lahko razvijali svoje sposobnosti, ustvarjali in dostojno živeli," je še poudaril predsednik DZ. Dodal je, da bo to najlepše priznanje vsem, ki so pred 35 leti sodelovali pri rojstvu samostojne Slovenije.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič pa je v poslanici zapisal, da biti suveren pomeni, da o svoji prihodnosti odločamo sami. "Da naša država ni podaljšana roka tujih interesov, temveč dom slovenskih državljank in državljanov. Da imamo pravico varovati svoj jezik, svojo kulturo, svojo identiteto in svoje vrednote. Da zakone sprejemamo v korist ljudi, ki tukaj živijo, ustvarjajo, vzgajajo otroke in gradijo prihodnost," je zapisal.

A po njegovih besedah suverenost pomeni tudi odgovornost, da svojo državo spoštujemo, jo razvijamo in jo predajamo prihodnjim generacijam močnejšo, pravičnejšo in bolj povezano. Suverenost se kaže v tem, ali imamo pogum odločati sami, ali znamo braniti svoje vrednote in ali znamo postaviti skupno dobro pred ozke osebne interese, je dodal.

Danes svoje države po njegovih besedah ne branimo več na enak način, kot so jo branili leta 1991. "Toda tudi danes jo lahko izgubimo, če pozabimo, zakaj smo jo ustvarili. Če dovolimo, da nas razdvajajo predsodki, sebičnost in nezaupanje. Če pozabimo, da je Slovenija več kot ozemlje med mejami, je skupnost ljudi, ki si zaslužijo dostojanstvo, varnost, solidarnost in prihodnost," je Lotrič še zapisal v poslanici.