Ena država, ena proslava, dva govora in znaki globoke polarizacije

Proslave so se udeležili številni predstavniki slovenskega političnega vrha, med drugim predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, čigar prihod na prizorišče je pospremilo nekaj žvižgov, pa predsednik državnega sveta Marko Lotrič, prvi predsednik republike Milan Kučan, nekdanji predsednik republike Borut Pahor, novi generalni direktor policije Danijel Lorbek, Dimitrij Rupel, Lojze Peterle ...

Na proslavo so prišli tudi številni ministri, med njimi Franci Matoz, Anže Logar, Jernej Vrtovec, Valentin Hajdinjak, Borut Rončević ... tam so bili tudi poslanci tako iz vrst koalicije kot tudi opozicije, med drugim vodja poslancev Svobode Borut Sajovic, tam je bila nekdanja zunanja ministrica iz vrst SD Tanja Fajon, prišla sta tudi sokoordinatorja Levice Luka Mesec in Asta Vrečko ... ter mnogi drugi.

Opazno pa je bilo, da se proslave ni udeležil nekdanji premier in predsednk Gibanja Svoboda Robert Golob. Manjkal je tudi predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han.

Žvižgi in neprimerni ter žaljivi vzkliki

Kljub "nerodnosti" v minulih dneh so na koncu na osrednji državni slovesnosti sodelovali vsi praporščaki, saj je želelo biti ključno sporočilo proslave, da smo lahko kljub razlikam povezani.

Tudi zato sta bila govornika tako predsednica republike Nataša Pirc Musar kot predsednik vlade Janez Janša. Prva je spregovorila predsednica in ko se je v govoru zavzela za svobodne in kakovostne medije, so se izza prizorišča, kjer so bili zbrani ljudje, ki so prišli na proslavo, zaslišali glasni žvižgi, pa tudi kakšen neprimeren in žaljiv vzklik.

Nekaj žvižgov in prav tako neprimernih in žaljivih vzklikov se je zaslišalo tudi med govorom premierja Janše, ki je sicer večkrat iz prejel tudi bučen aplavz. Govora predsednice in premierja sta imela v mnogočem pomembno drugačne poudarke.

Predsednica: "V 35 letih smo pokazali, da je majhnost fikcija, a povezanost znova na preizkušnji"

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je poudarila uspehe države v zadnjih treh desetletjih in pol, a hkrati ostro opozorila na razklanost slovenske družbe, pomanjkanje jasne vizije razvoja ter nujnost narodne sprave.

"Dejstvo, da smo se decembra 1990 na plebiscitu enotno, s skoraj 96 odstotki glasov ob 93-odstotni udeležbi odločili za neodvisnost, bi nas moralo za večno utrditi kot skupnost – ponosno, samozavestno povezano pri izbiri ciljev in njihovem uresničevanju," je dejala.

Opozorila, da ta izgradnja še ni končana, saj se medsebojno nezaupanje zgolj še krepi. Predsednica je izpostavila škodljiv vpliv političnega preigravanja na različne sfere družbe: "Maščevalnost in revanšizem, celo nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij so med politiki obeh polov postali povsem sprejemljivi. Leta in leta, iz vlade v vlado, opazujemo strah v javni upravi, šolstvu, znanosti, medijih in civilni družbi ob spremembi oblasti". Po njenih besedah je takšno delovanje, kjer prevlada politična pripadnost namesto strokovne in osebne kompetentnosti, za državo pogubno.

Naj bo sprava nova slovenska osamosvojitev

Osrednji del njenega govora je bil namenjen preseganju zgodovinskih travm in iskanju sprave. Predsednica je državljane in politiko pozvala k zgodovinski zrelosti: "Večkrat sem poudarila: naj bo sprava nova slovenska osamosvojitev. Prav letošnje leto je še posebej primeren trenutek, da se v zgodovinske knjige vpišemo kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti. Da postanemo skupnost, ki se zna spoprijeti z delitvami, jih zna skupno in medsebojno preseči ter se zna povezovati". Poudarila je, da narod postane velik šele takrat, ko zna ohraniti človečnost in globoko v srcu sprejeti bolečino drugega.

"Pri nas posmrtni ostanki že osem desetletij čakajo na mirno, tiho, dostojanstveno slovo. Omogočimo jim ga brez političnih preigravanj, brez delitev, z dogovorom vseh: desnih, levih in tistih na sredini. Skupaj," je dejala predsednica republike.

V nadaljevanju je Nataša Pirc Musar izpostavila šest ključnih področij, na katerih je treba braniti dostojanstvo in pravno varnost vseh. Kot enega najpomembnejših temeljev je izpostavila sistem zavor in ravnovesij, ki vključuje tudi neodvisne nadzorne institucije in medije. "Podrejanje katerega koli neodvisnega nadzornega organa eni veji oblasti, še posebej izvršilni, je nevarno. Zelo nevarno," je poudarila predsednica.

Kakovostni mediji so pomembni za demokratični razvoj

Del govora je namenila tudi medijem in novinarstvu, kjer so jo nekateri prisotni izžvižgali. "Kakovostni javni mediji z verodostojnim, objektivnim in neodvisnim novinarstvom so pomemben dejavnik za razvoj demokratične države in utrjevanje naše skupnosti. To je še posebej nujno danes, v obdobju dezinformacij in njihovega neusmiljenega prodiranja v vse pore naše družbe. Žal pa je naša 35-letna zgodovina postala tudi zgodovina nenehnih bojev za vpliv na medije, nemalokrat tudi zgodovina poskusov razvrednotenja in utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in o drugih aferah mednarodnih razsežnosti. Tudi napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, ki jim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne," je dejala Pirc Musar.

Podrejanje javnih medijev je označila kot pot v enoumje, opozorila pa je tudi na pomen kakovostnega javnega šolstva in delujoče socialne države, pri čemer je poudarila, da brez plačevanja davkov ni mogoče graditi dostopnega javnega zdravstva in šolstva.

Spregovorila je tudi o obrambni sposobnosti države, kjer je ob članstvu v Natu in EU najmočnejše orožje ljubezen do domovine, ter o empatiji v mednarodnem prostoru. Slovenijo je opisala kot spoštovano državo, ki obsoja krivice in genocid povsod po svetu, pri čemer je spomnila, da je slovenski narod v preteklosti tudi sam močno trpel zaradi nasilja, taborišč in izgnanstva, in dodala: "Mar ni že samo vse našteto dovolj velik opomin? Da se lahko nasilje nad narodom zgodi komur koli? Kadar koli? In mi naj bomo tiho? Neodgovorno je, da smo tiho. Ne bomo tiho".

Govor je sklenila s pozivom k solidarnosti in sodelovanju v današnjih negotovih časih, kjer je naša povezanost znova na preizkušnji. Prepričana je, da moramo dokončno premagati urok zgodovine med drugo svetovno vojno in po njej ter pokazati vključujoč, solidaren in spoštljiv razvoj. "Cilj razvojne politike torej mora biti, da branimo doseženo, ga ohranimo in presežemo. Vsi, kot skupnost. Raznolika v svobodi, povezana v državnosti," je svoj govor sklenila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Premier: Skupno prihodnosti moramo graditi na vrednotah časa, ki nas je povezal

Premier Janez Janša je na proslavi pred dnevom državnosti dejal, da je treba skupno prihodnost graditi na vrednotah časa, ki nas je povezal. Z jasno vizijo, pogumom in sodelovanjem pa so možnosti bistveno večje od tega, kar vidimo danes, je ocenil in dodal, da nas zgodovina uči, da je ob najpomembnejših vprašanjih razvoja treba stopiti skupaj.

Janša je v govoru spomnil na dogajanje pred 35 leti, na prostovoljce, ki so se bili pripravljeni boriti za državo, pa tudi na sprejemanje temeljnih dokumentov samostojne države. Ob tem je dejal, da politika sicer ni bila tako enotna kot slovenski narod na plebiscitu, kljub temu pa so dosegli potrebno ustavno večino. "Te večine ne bi bilo, če tudi slaba polovica tedanje leve opozicije ne bi skupaj z Demosom glasovala za samostojno Slovenijo."

Osamosvojitev sicer po njegovih besedah "ni last ene politične opcije, ene generacije ali posameznikov, temveč lastnina vseh Slovencev ter hkrati skupna državljanska dediščina".

Ocenil je, da smo po 35 letih lahko z marsičem zadovoljni. BDP na prebivalca se je pošesteril. "V vseh mandatih različnih vlad so tudi dosežki, ki so nas popeljali naprej," je priznal. Zaradi pretirane centralizacije in birokratizacije pa nismo dovolj izboljšali kakovosti življenja.

V 35-letni zgodovini smo imeli dva polčasa

Pred nami pa so "resni izzivi, ki jih poleg stanja v javnih blagajnah ob sicer previsokih davkih predstavljajo tudi javna, energetska in prehranska varnost," je opozoril.

"Za uspešen spopad z njimi potrebujemo realističen pristop. Potrebujemo sodelovanje, ki bi omogočilo večino za potrebne dopolnitve ustave. Potrebujemo stabilnost. Gospodarsko in politično. Za prvo davčno sidro v ustavi in za drugo spremembo volilnega sistema. Potrebujemo decentralizacijo, večji prenos odločanja in virov na pokrajinsko in občinsko raven," je nanizal.

Poudaril je skupno odgovornost za to, da mladim predamo državo, ki bo varna in uspešna. Ob tem ga z optimizmom navdaja, da vse več mladih "kaže hkrati zanimanje tako za lastne korenine in lastno kulturo kot za vprašanje, kakšna naj bo Slovenija jutri".

35-letno zgodovino države je Janša razdelil v dva polčasa. V prvem smo ob velikem zaletu hitro napredovali, v drugem pa obstali. "Dohiteli in prehiteli so nas nekateri, ki so nam leta 2008 še krepko gledali v hrbet," je dejal.

Razlog za to vidi v politiki izključevanja, "ki je po letu 2008 postalo politična norma v Sloveniji". "Imamo del politike, naslednika tiste polovice opozicije, ki ni glasovala za samostojno Slovenijo in ki nikoli ne ponudi roke sodelovanja, kadar je na oblasti. Še več. Roko sodelovanja zavrača celo takrat, ko je ponujena njemu in je v opoziciji," je zatrdil.

A izključevanje po njegovih besedah "ni izročilo slovenske osamosvojitve in ni del vrednot časa, ki nas je združil". "To ni pot, ki nas lahko popelje naprej," je prepričan.

Še posebej ne v mednarodnem in evropskem okolju, ki je danes v marsičem celo še bolj zahtevno, kot je bilo pred 35 leti. Slovenci kot del evropskega in severnoatlantskega zavezništva nosimo svoj del odgovornosti za lastno in skupno evropsko varno prihodnost, je spomnil. "Del odgovornosti je tudi obramba lastnih vrednot in našega načina življenja. Naš dom, naša pravila," je pristavil.

Zavzel se je za "vzpostavitev enakosti pred zakonom in gradnjo skupnosti, v kateri bo samostojna Slovenija samoumevna intimna opcija vseh in v kateri so sanje slehernika ne samo vsak dan znova dovoljene, ampak kjer jih lahko s svojim delom in trudom tudi enakopravno uresničuje".

Dvakrat smo morali ustanavljati muzej slovenske osamosvojitve

Kritičen je bil do tega, da "smo morali kar dvakrat ustanavljati muzej slovenske osamosvojitve". Prav tako pa bi se po njegovem spodobilo, da ob naslednjem praznovanju dneva državnosti na Trgu republike končno odkrijemo tudi spomenik slovenski osamosvojitvi in državnosti. Dolg do prestanega trpljenja prednikov pa "bomo odplačevali tako, da bomo končno vrnili pravico do spomina in pokopali vse svoje mrtve". "Predvsem pa s tem, da bomo gradili domovino vseh in za vse," je navedel.

Kljub ukinjanju institucij spomina na svoj nastanek osamosvojitvena Slovenija ni bila nikoli poražena, je dejal. "Nikoli ni bila premagana. Preprosto čakala je na trenutek, da se ponovno dvigne. In ta trenutek je prišel. Vztrajno, korak za korakom, nastopa čas, v katerem ponovno verjamemo vase, v svojo sposobnost napredovanja, verjamemo v moč povezovalnega izročila ter vrednot slovenske osamosvojitve," je opisal.

Različnost je ponazoril tudi s prispodobo slovenske zastave, ki ni enobarvna. "Ima tri barve, vse so enakopravne in enakovredne in vsi se lahko v svoji različnosti prepoznamo v njih. Ima pa slovenska zastava en sam državni grb, simbol skupnega, utelešenega v slovenski državnosti. Ta pa mora biti formalni okvir svobodne demokratične družbe," je poudaril premier.