Vzhod Hrvaške se zadnje tedne spopada s pravo invazijo nadležnih komarjev. Na vrtu se ne da delati, komarji letijo v usta in oči, psi so s temi krvosesi popolnoma prekriti, barve dlake skoraj ni videti, razmere opisujejo domačini. Najhuje je v "tovarni komarjev", kot so nacionalni park Kopački rit poimenovali domačini. Ali lahko podobno pričakujemo tudi v Sloveniji? Kako se občine proti komarjem borijo in kako lahko na število komarjev vplivamo sami?
Vzhod Hrvaške se spopada s pravo invazijo komarjev, kakršne po pričevanjih domačinov še ni bilo. “Zadnjih nekaj dni je grozno. Z otroki smo v parku igrali tenis in se zaradi komarjev tudi usesti nisem smel. Samo tekal sem okoli,” je za HRT povedal prebivalec Osijeka.
Tudi fotograf iz mesta Bilje Mario Romulić razmere opisuje kot katastrofalne, po njegovih besedah trpijo tako ljudje kot živali. “Psi so popolnoma prekriti s komarji, barve dlake skoraj ni videti. Ko človek stopi iz hiše, se komarji takoj dvignejo in začnejo napadati, tudi v usta priletijo. Najhuje pa je, da pred njimi nisi varen niti v hiši. Vplivajo na kakovost življenja,” je opisal za Index.hr.
Na Facebooku je delil tudi posnetek, na katerem je videti, kako so komarji popolnoma prekrili steno stavbe.
Razlog, zakaj je teh nadležnih krvosesov letos toliko, je po besedah osiješkega župana Dragana Vulina obilno deževje na Hrvaškem v preteklih tednih.
“Gladina Donave in Drave je visoka, posledično so tudi poplavne površine okoli Osijeka večje,” je pojasnil za Index.hr.
Najhuje je v “tovarni komarjev”, kot so nacionalni park Kopački rit poimenovali domačini. Gre namreč za poplavno območje v Baranji na severovzhodu Hrvaške, kjer se po besedah Hrvoja Bekine iz hrvaškega zavoda za javno zdravstvo v posamezno past ujame okoli 13.000 komarjev. “Po številu nato sledi naselje Sarvaš s 5.000 komarji, a pričakujemo, da se bo število še naprej povečevalo.” Bekina meni, da bodo v prihajajoči sezoni presegli rekord iz leta 2021, ko se je v posamezno past ujelo 45.000 komarjev.
Občina Osijek je zdaj še s štirimi občinami tik pred podpisom dogovora o zatiranju komarjev na poplavnih območjih v okolici. Temu projektu bodo namenili skupna finančna sredstva, škropljenje iz zraka so že začeli. “Verjamem, da bomo letos v ta namen imeli na voljo več kot 1,5 milijona evrov,” je povedal osiješki župan. “Na gospodarsko ministrstvo smo poslali tudi vsa zaprosila za dovoljenje za škropljenje na robu parka Kopački rit, ki je sicer zaščiten in del Nature 2000. Odgovor pričakujemo v kratkem.”
Direktorica Zavoda za javno zdravstvo Nataša Turić je dodala, da so za občino Osijek priporočili 38 dezinsekcij z adulticidi, ko so tarča odrasli komarji, in pet dezinsekcij z larvicidi, s katerimi zatirajo ličinke. “Te aktivnosti so bile izvedene, a če ministrstvo aktivnosti ne bo dovolilo tudi na posebnem območju rezervata v parku Kopački rit, težav s komarji ne bomo mogli rešiti sistemsko.”
Kaj pa pri nas? “Odraslih komarjev bo v kratkem zelo veliko”
Ali lahko tako veliko populacijo komarjev pričakujemo tudi pri nas, smo vprašali dr. Katjo Adam z Univerze na Primorskem, vodilno raziskovalko komarjev v Sloveniji. Ker letos monitoring komarjev ne poteka, aktualnih podatkov ni, je povedala.
“Lahko pa vseeno sklepamo, da bo odraslih komarjev v kratkem zelo veliko. Vodostaj marsikatere reke in jezera je namreč visok, kar je ugoden pogoj za širjenje nekaterih vrst komarjev, katerih razvoj je vezan na poplavne ravnice.”
Samice komarjev teh vrst jajčeca odlagajo na vlažno zemljo ob reke in jezera. Jajčeca lahko po njenih besedah v suhem okolju preživijo tudi nekaj let, ličinke pa se iz njih izležejo šele ob naslednji poplavi. Prav zato je ob povišanih vodostajih pričakovati, da se bo število odraslih komarjev teh vrst z zamikom povečalo. “V tem primeru ne gre za tigraste komarje, saj ličinke tigrastih komarjev najdemo v manjših vodnih zadrževalnikih, kot so posode in sodi z vodo, ne pa v večjih jezerih in obrežjih počasnih rek,” je še pojasnila dr. Adam.
In kje lahko pričakujemo največ komarjev? Triletni monitoring na 226 različnih mestih vzorčenja po državi je pokazal, da je največ komarjev ob jezerih in poplavnih ravnicah rek v severovzhodnem delu Slovenije in v osrednji Sloveniji.
Zakaj tudi pri nas komarjev ne zatiramo s škropljenjem?
Tako kot na Hrvaškem so se tudi pri nas prve preventivne akcije za zatiranje (predvsem tigrastih) komarjev že začele. V obalnih občinah Piran, Koper, Izola in Ankaran bodo komunalna podjetja skupaj z zunanjimi izvajalci v stoječe vode na javnih površinah vnašala sredstvo Aquatain. Celoten postopek bo zaradi razvojnega kroga tigrastega komarja potekal v več fazah vse do oktobra.
V nasprotju z večino naših domorodnih komarjev so tigrasti komarji aktivni večinoma podnevi, še posebej zjutraj in pozno popoldan. Piki tigrastih komarjev povzročajo zelo srbeče otekline, poleg tega pa so lahko pomemben prenašalec virusov, predvsem virusov denga in čikungunja.
“Aquatain deluje mehansko. Na vodni gladini ustvari film, ki preprečuje dihanje in razvoj komarjevih ličink ter polaganje jajčec. Ne obremenjuje okolja in ni škodljiv za ljudi, živali, rastline ter druge organizme. Z enim samim mililitrom sredstva preprečimo razvoj komarjev v enem kubičnem metru vode,” so pojasnile obalne občine. Računajo, da bodo s preventivno akcijo pojavnost ličink zmanjšale za 91 odstotkov.
Občani lahko brezplačne ampule Aquataina odnesejo tudi domov. V Kopru so do ponedeljka oddali 15 stekleničk tega preparata, lani pa skupno 560 stekleničk. V Ankaranu so lani brezplačno razdelili 63 ampul, letos jih imajo zaradi večjega zanimanja občanov pripravljenih več, in sicer 183. Ličinke komarjev bodo zatirali tudi v Mestni občini Nova Gorica, “gre za naravi prijazno in biološko zatiranje”, so zapisali. V ostalih mestnih občinah tovrstnih aktivnosti medtem ne izvajajo.
Vodilna raziskovalka komarjev v Sloveniji Katja Adam ob tem opozarja, da je tigrastemu komarju tako hitro širjenje omogočil prav človek, saj so komarji te vrste slabi letalci in lahko preletijo le od 400 do 500 metrov.
“Glavni način širjenja je prenos jajčec s transportom rabljenih pnevmatik, poleg tega prihaja še do prenosa odraslih osebkov z avtomobili.”
Razložila je, da se ličinke in bube prenašajo tudi z vodo, v kateri se transportira okrasne rastline “ali pa so ličinke v delih okrasnih rastlin, kjer se lahko nabira voda”. V urbanem okolju samice svoja jajčeca odlagajo v manjše vodne zadrževalnike, kot so sodi, posode z vodo, tudi pločevinke in posodice, ki jih imamo na vrtovih in njivah. “Jajčeca so proti nizkim temperaturam in izsuševanju odporna, na tej razvojni stopnji v zmerno toplem pasu pa preživijo tudi zime.”
Na zmanjšanje števila tigrastih komarjev lahko vplivate tudi sami. Kako?
– Izpraznite posode z vodo, ki jih ne uporabljate, jih obrnite narobe, prekrijte, pospravite v zaprt prostor ali na drug način preprečite, da v njih zastaja voda,
– vsak teden odstranjujte predmete in odpadke, v katerih se lahko zadržuje voda,
– praznite in umivajte podstavke cvetličnih lončkov,
– v vazah z rožami na pokopališčih tedensko menjujte vodo,
– vsak teden menjujte vodo v posodah za zalivanje, napajanje živali in drugih posodah na odprtem,
– očistite zamašene strešne žlebove in talne kanale, nepredušno zaprite zadrževalnike vode (denimo sode in cisterne), ki se jih ne da izprazniti, ter pazite, da se v ponjavah ne nabira deževnica.
V primerjavi s Hrvaško v Sloveniji zaradi vpliva na druge organizme insekticidov ne uporabljamo. “Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo njih, temveč tudi druge žuželke, denimo čebele.
“Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je strokovno upravičena ob izbruhu nalezljive bolezni, ki jo komarji prenašajo. V tem primeru država zakonsko možnost ima,” so razložili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Insekticid, ki bi ga ob tovrstnem izbruhu uporabili, tveganj za zdravje ljudi, če bi ti upoštevali navodila (denimo zadrževanje v zaprtih prostorih), nima. Če pa bi bili insekticidnemu proizvodu izpostavljeni, so možni tudi zdravstveni zapleti.
“Proizvod z insekticidno snovjo, ki se za zatiranje odraslih komarjev v nekaterih državah pogosto uporablja (deltametrin), bi ob krajši izpostavljenosti lahko povzročil draženje kože in dihal, poslabšanje astme, mravljinčenje, srbenje, pekoč občutek na koži, odrevenelost, glavobol in omotico, v primeru nesreče in posledične izpostavljenosti zelo velikim odmerkom pa tudi hude okvare živčevja in zastoj dihanja,” so pojasnili na NIJZ.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje