Vlada z današnjim dnem odhaja na počitnice do 15. avgusta, ki pa bodo po besedah predsednika vlade Roberta Goloba za ministrsko ekipo tudi delovne. Po počitnicah vlado čakajo priprave na jesensko draginjo, morebitni novi val covida-19, reševanje perečih težav v zdravstvu, pogajanja z javnim sektorjem in referendumske pobude.
Vlada z današnjim dnem odhaja na počitnice, a ministrstva delujejo tudi med poletjem. Ministre v času njihove morebitne odsotnosti nadomeščajo državni sekretarji, so za STA sporočili iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba. Po počitnicah pa vladno ekipo čakajo številna pereča vprašanja.
Priprava na jesen in sanacija požara na Krasu
Vlada je prejšnji teden obravnavala zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov. Načrtujejo, da bo državni zbor zakonski predlog obravnaval po zaključku parlamentarnih počitnic, po 15. avgustu, kar omogoča njegovo pravočasno uveljavitev. Vlada pripravlja tudi ciljane ukrepe za različne skupine prebivalstva, kmetijstvo in gospodarstvo. Cilj je uveljavitev ukrepov v jeseni oziroma še pred začetkom ogrevalne sezone, so zapisali v premierjevem kabinetu.
Na četrtkovi seji se je vlada seznanila z delnim poročilom o intervenciji ob požaru na goriškem Krasu in ministrstvu za obrambo naložila, da do konca avgusta pripravi zakonsko rešitev, ki bo omogočala izplačilo posebne nagrade prostovoljcem, vključenim v sistem zaščite, reševanja in pomoči ob intervencijah v primeru nesreč večjega obsega. Vlada bo začela tudi postopek za oceno škode po požaru na Krasu in možnosti finančne pomoči v okviru Solidarnostnega sklada EU.
Ukrepe za obvladovanje covida-19 pa vlada pripravljala v sodelovanju s strokovnjaki, ki so že predstavili ukrepe za trenutno epidemično situacijo, so zapisali.
Zdravstvo povzroča preglavice tudi v koaliciji
Kopičenje čakalnih dob, pomanjkanje kadra in nedostopnost zdravstvenih storitev za bolnike so izziv tudi za enotnost v koaliciji.
200 milijonov evrov težak interventni zdravstveni zakon, ki po besedah ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana naslavlja prav te izzive, je državni zbor sicer sprejel sredi julija.
A v Levici interventnega zdravstvenega zakona niso podprli, saj da ne sledi zavezam v koalicijski pogodbi za obvarovanje in krepitev javnega zdravstva.
Novela zakona o nalezljivih boleznih pa medtem ni dobila enotne podpore. Podprli so jo poslanci Svobode in Levice ter večina poslanske skupine SD. Ostali poslanci SD so se tako kot poslanci SDS in NSi glasovanja vzdržali. Celostnih sprememb slednjega naj bi se prav tako lotili jeseni.
Referendumska jesen
V SDS so v DZ vložili podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnih referendumov o spremembah zakona o vladi, za vladno novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija in spremembo zakona o dolgotrajni oskrbi.
Začetek 35-dnevnega roka za zbiranje 40.000 podpisov za prvi dve referendumski pobudi začne teči 1. septembra. V SDS pričakujejo, da bo istočasno potekalo tudi zbiranje podpisov za referendum o spremembi zakona o dolgotrajni oskrbi.
Predsednik vlade Robert Golob verjame, da je vladavina prava temelj delovanja države, referendum pa ena najpomembnejših oblik neposredne demokracije. “Zloraba instituta referenduma samo zato, da se odložijo ali blokirajo zakonski predlogi, je nedopustna,” so zapisali v njegovem kabinetu. Ne glede na vložene in v javnosti napovedane referendumske pobude vlada intenzivno pripravlja ukrepe za blažitev energetske in prehranske draginje ter nujne ukrepe v zdravstvu, so dodali.
Sodelovanje z opozicijo
Ob izzivih, v katere bo morala vlada zagristi jeseni, si premier želi politične enotnosti. Golob je v želji po sodelovanju in oblikovanju celovitih rešitev za obvladovanje draginje ter zagotovitev energetske varnosti države na posvet v sredini julija povabil predsednike in vodje poslanskih skupin, zastopanih v državnem zboru, ekonomske strokovnjake ter predstavnike energetskih podjetij.
Predstavniki političnih strank so se strinjali, da je treba za zaščito najranljivejših ukrepati hitro in odločno, tudi s ciljnimi ukrepi. “Posvet, ki je bil strokoven in konstruktiven, bo dober temelj za razpravo o najtežjih vprašanjih za državo tudi v bodoče,” so zapisali v premierjevem kabinetu.
V podobni sestavi se bodo ponovno srečali avgusta, ko bodo predstavniki vlade opoziciji predstavili interventne zakone pred obravnavo v državnem zboru.
Po počitnicah pogajanja s sindikati
Po počitnicah vlado čaka tudi nadaljevanje pogajanj s sindikati javnega sektorja glede dviga plač. Vlada je pretekli teden sindikatom javnega sektorja predlagala uskladitev vrednosti plačnih razredov v višini štirih odstotkov. To predstavlja polovico s strani urada za makroekonomske analize in razvoj napovedane osemodstotne inflacije za letošnje leto, so zapisali v kabinetu predsednika vlade.
Predlog bi v veljavo stopil ob izplačilu septembrskih plač, torej oktobra, konec leta pa bi vlada ob poznavanju dejanske višine inflacije slednjo naslovila v celoti; 60 odstotkov inflacije bi naslovili z uskladitvijo vrednosti plačnih razredov, 40 odstotkov pa z odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju.
Sindikalna stran vladi predlaga dvig v višini 12 odstotkov z oktobrskimi plačami. Seja pogajalske komisije je napovedana za ponedeljek, 29. avgusta, ko se bodo sindikati odzvali na vladni predlog.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje