Poslanci so podprli resolucijo o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki načrtuje tudi dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka bruto domačega proizvoda.
Poslanci so s 55 glasovi za in šestimi glasovi proti podprli resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Dokument med drugim načrtuje dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka bruto domačega proizvoda in določa financiranje vojaških investicij in raziskav.
Proti so glasovali poslanci Levice ter poslanec Franc Breznik iz SDS.
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec je med torkovo predstavitvijo resolucije spomnil, da jo prenavljajo zaradi spremenjenega varnostnega okolja po začetku vojne v Ukrajini. Po njegovih besedah Slovenija svojo obrambo zagotavlja v sklopu kolektivne obrambe zveze Nato.
Država se je zvezi Nato politično zavezala, da bo svoje obrambne izdatke dvignila na dva odstotka bruto domačega proizvoda, je dejal Črnčec. V resoluciji so ta dvig zastavili z jasno časovnico do leta 2030. Novosti so vzporedna in ne več zaporedna gradnja zmogljivosti srednje in srednje izvidniške bataljonske skupine, dvig obrambnih izdatkov za investicije na 20 odstotkov in dvig izdatkov za razvoj na dva odstotka. Črnčec je izpostavil še postopno menjavo flote helikopterjev in njihovo številčno krepitev.
Med predstavitvami stališč poslanskih skupin je Jožef Lenart iz SDS napovedal soglasno podporo resoluciji in v njej predlaganim rešitvam. Kljub temu je izrazil pomisleke glede prepogostega spreminjanja resolucij in strategij, saj da je bila prejšnja resolucija sprejeta februarja lani.
Podporo je napovedal tudi Janez Žakelj iz NSi, ki pa v resoluciji pogreša bolj dorečeno vlogo rezervne sestave SV in tega, kako bodo dodatna finančna sredstva porabljena. Največjo kritiko imajo v stranki glede koncepta vzporednega razvoja obeh bataljonskih skupin, saj to pomeni, da bo ministrstvo hkrati kupilo približno 106 osemkolesnikov. Glede tega opozarjajo na nezadostne absorpcijske sposobnosti obrambnega sistema za vzpostavitev teh zmogljivosti.
Damijan Zrim iz poslanske skupine SD je dejal, da resolucija uvaja potrebne ukrepe proti dolgoročnemu razvoju in opremljanju SV. V stranki pričakujejo, da bo ustrezno naslovila tudi pomanjkanje kadra v SV, ob tem pa si želijo, da bi kadrovska politika v vojski razvila karierni sistem, ki privablja nove kadre in jih konsistentno usposablja, primerno nagrajuje in uspešno zadržuje. V SD so zadržani do predloga ustanovitve posebnega vojaškega visokošolskega zavoda, saj bi ta onemogočal šolanje vojaškega kadra po programih, ki so usklajeni s civilnim javnim šolstvom.
Poslanec Levice Miha Kordiš je dejal, da zapravljanje denarja za orožje pomeni izgubo omejenih virov za potrebe državljanov doma. Spraševal se je, zakaj se kupuje novo tehniko, če v vojski ni dovolj kadra za to, da bi jo uporabljali. Dodal je, da je vojska največji onesnaževalec, zato s to resolucijo sledijo politiki, ki stopnjuje podnebni zlom, kar po njegovem pod vprašaj postavlja njen cilj zagotavljanja večje varnosti državljanom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
