Analiza CNN: Amerika se bliža predsedniškim volitvam, in čeprav je do novembra še daleč, so oči že zdaj uprte v ZDA. Izbira ameriškega predsednika je namreč tudi geopolitično vprašanje. Po super torku, ko je iz igre za republikansko kandidatko odpadla Nikki Haley, pa je postalo jasno, da bodo ameriški volilci izbirali med istima kandidatoma kot leta 2020. Kako je Trump uspel obrniti podporo javnosti v svoj prid in kaj bi njegova morebitna zmaga pomenila za Ameriko?
Donald Trump že s svojo predvolilno kampanjo opozarja Američane, da bo njegov morebiten drugi mandat na čelu ZDA še bolj razdiralen in buren kot prvi. Novi najverjetnejši republikanski kandidat na prihajajočih ameriških volitvah si je po prekinitvi kampanje Nikki Haley, ki je v sredo priznala Trumpovo premoč, zagotovil ponoven dvoboj z Joejem Bidnom.
Trumpova zmaga za mesto republikanskega kandidata, sploh pa njegova vrnitev na politični parket, je milo rečeno neverjetna, vsaj glede na njegov poskus kraje volitev leta 2020, pa tudi zaradi kopice kazenskih in civilnih postopkov, ki ogrožajo njegovo svobodo in premoženje. Vse to ga postavlja na oder enih najbolj usodnih volitev v zgodovini ZDA.
Politična, pravna in ustavna varovala v ZDA so zaradi Trumpovega prezira do demokratičnih institucij na hudi preizkušnji. Republikanski kandidat bi bil na dan volitev lahko že obsojeni zločinec, s tem pa bi kot vodja izvršilne oblasti lahko vplival na zvezna pregone.
Kdo bo novi predsednik, ne zadeva zgolj Amerike
Ne samo v ZDA, Trumpova vrnitev bi pomenila pretres tudi po svetu, ki si še vedno ni popolnoma opomogel od njegovega nestanovitnega vodenja v prejšnjem mandatu. Prav tako pa bi bila tudi pomembno opozorilo Ukrajini, v kateri je vojna vstopila že v tretje leto.
Trump se od tradicionalnih kandidatov razlikuje v tem, da v kampanji ne nastopa kot nov, svež obraz, ki volilce prežema z optimizmom, ali da bi prekipeval od političnih idej, ki bi združile narod. Nasprotno, Ameriko prikazuje kot distopično, propadlo državo, ki jo preplavljajo brezpravnost in ki drsi proti tretji svetovni vojni. V slogu diktatorjev obljublja, da bo odstranil notranje sovražnike, obljublja maščevanje političnim nasprotnikom, ob tem se pretvarja, da je močan človek, za povrh pa osebne interese združuje z nacionalnimi.
“Na naših mejah smo država tretjega sveta in na naših volitvah smo država tretjega sveta,” je dejal v torkovem zmagovitem govoru na svojem floridskem letovišču. Njegov govor je bil poln brezsramnih laži, priklical pa je še bolj mračno vizijo kot njegov inavguracijski nagovor leta 2017.
Za Trumpa Amerika ni “sijoče mesto na hribu”, kot jo je opisal nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan v 80. letih. Za Trumpa je Amerika banana republika. “Smo propadajoč narod v zatonu,” je dejal Trump v enem od nastopov januarja v New Hampshiru in prikazal ZDA, ki jo pesti divja inflacija, pomanjkanje energije, droge, nenadzorovan kriminal priseljencev in celo umazana, prenatrpana letališča.
“Kdo so ti ljudje, ki bi uničili našo državo? Smo narod, ki je izgubil samozavest, voljo in moč. Smo narod, ki je izgubil svojo pot,” je dejal in dodal, da je leto 2024 zadnja bitka ZDA. “Uničili bomo globoko državo, iz naše vlade bomo izgnali vojne podžigalce – pregnali bomo globaliste, izločili marksiste, komuniste in fašiste. Pregnali bomo medije z lažnimi novicami, izsušili bomo močvirje. Spet bomo osvobojena država,” je pripomnil.
To je nedvomno komentar na trenutno razpoloženje v državi, ki po mnogih krizah učinkuje kot vabljivo sporočilo za številne republikance. Trump je nacionalno odtujenost še poglobil, saj je milijone volilcev uspešno prepričal v laž, da so bile volitve leta 2020 ukradene in da je bila Bidnova zmaga nelegitimna.
Izkoristil je tudi svojo pravno zagato, saj se skuša prikazati kot preganjani politični disident. Sooča se namreč s skoraj pol milijardami dolarjev neporavnanih civilnih sodb in štirimi bližajočimi se kazenskimi postopki.
Pred ameriškimi volilci deja vu izpred štirih let
77-letni Trump se bo soočil z 81-letnim sedanjim predsednikom, ki je po običajnih merilih uspešno opravljal svoj mandat. Sprejel je namreč več pomembnih zakonov kot katerikoli prvi mandatar. Gospodarstvo je zdravo, brezposelnost nizka, rast močna, ZDA pa dosegajo boljše rezultate od večine industrializiranih držav. Potem ko je Trump v svojem prvem mandatu demoraliziral ameriške zaveznike, je Biden v odzivu na rusko invazijo na Ukrajino ponovno oživil in razširil Nato.
Kljub vsemu temu je Biden med Američani še vedno zelo nepriljubljen. Visoke cene živil in najemnin Američanom namreč niso prinesle tiste normalnosti, ki jo je Biden obljubljal po pandemiji covida-19. Zato so Trumpove možnosti, da ponovno pride na oblast, precejšnje. Izkorišča namreč neuspeh aktualnega predsednika pri reševanju krize na južni meji, s tem ko želi po vsej državi pričarati strahove pred invazijo migrantov, ki bi lahko razvodenila ameriško belo družbeno kulturo v demagogiji, ki srhljivo spominja na fašizem iz 30. let prejšnjega stoletja.
Številni volilci so skeptični do Bidnovega ponovnega mandata tudi zaradi njegovega opaznega staranja, otrdele hoje, glasu in izgube energične sposobnosti – vse to, kar je bilo desetletje njegov zaščitni znak.
Zaradi Trumpovega ekstremizma in do neke mere tudi lastnih političnih obveznosti Biden svojo kampanjo utemeljuje z opozorilom, da njegov predhodnik ni le grožnja, ampak dejanska poguba za demokracijo. Američane skuša spomniti na kaos in razdor, ki sta bila značilna za Trumpov mandat, ob očitni nostalgiji nekaterih volivcev po zlati dobi stabilnosti, ki jo prodajajo nekdanji predsednik in njegovi pomočniki.
“Moje sporočilo državi je naslednje: Vsaka generacija Američanov se bo soočila s trenutkom, ko bo morala braniti demokracijo. Zavzemati se za svojo osebno svobodo. Zavzemite se za volilno pravico in državljanske pravice,” je v torek v izjavi dejal Biden. “Vsem demokratom, republikancem in neodvisnim, ki verjamejo v svobodno in pošteno Ameriko – to je naš trenutek. To je naš boj. Skupaj bomo zmagali.”
S takim pristopom je zmagal leta 2020. Toda zdaj se dejansko sooča z referendumom o lastnih dosežkih, ki jih številni volilci prezirajo.
Zdi se, da bo volitve, ki bi lahko spremenile naravo življenja v ZDA in državo spremenile v silo, ki povzroča globalno nestabilnost, odločilo nekaj tisoč glasov v eno ali drugo smer v peščici spremenljivih zveznih držav.
Kaj Trump napoveduje za svoj drugi mandat
Trumpova grožnja demokraciji in pravni državi ni ugibanje. Ta je namreč jasno zatrdil, kaj bo storil, če bo še drugič prišel v Belo hišo. Po Groverju Clevelandu leta 1892 bi bil Trump sicer šele drugi predsednik z dvema mandatoma brez zaporedne izvolitve.
Preprosto povedano, Trump kandidira na najbolj skrajni platformi v sodobni zgodovini. Pozval je k ukinitvi ustave. Želi, da bi vrhovno sodišče predsedstvu podelilo nenadzorovano moč, ki jo namerava uporabiti v osebnem iskanju “maščevanja” nad svojimi sovražniki. Zavezuje se, da bo razkrojil državno službo v vladnih oddelkih in delovna mesta zasedel s političnimi agenti. Sporočil je, da pravosodnega ministrstva ne bo uporabljal kot kvazi neodvisnega razsodnika pravne države, temveč kot osebni politični izvršilni stroj. Številni Trumpovi nekdanji uradniki se bojijo celo, da bo izstopil iz Nata, uničil mednarodni sistem po drugi svetovni vojni in se postavil na stran diktatorjev.
Pravi, da priseljenci “zastrupljajo ameriško kri”, ter obljublja množične deportacije in taborišča za pridržanje. Svoje nasprotnike je označil za “škodljivce” in jih označil za diktatorje iz tridesetih let prejšnjega stoletja. V torek zvečer je nekdanji predsednik, ki je za dosego svojih ciljev že spodbujal k nasilju, svoje privržence opozoril, da v primeru njegovega poraza “ne bomo imeli države”.
Njegovo pozivanje k nasilju ni nobena novost. Njegovi zagovorniki so celo okrcali tiste, ki so Trumpove grožnje jemali dobesedno. A po 6. januarju, ko je množica Trumpovih privržencev vdrla v kapitol, pretepla policiste in skušala izvesti državni udar, se zdi njegova retorika srhljiva napoved drugega mandata, ki bo veliko skrajnejši od prvega.
Toda kljub velikim zmagam v ključnih državah in prevladi v tekmi za delegate je kampanja nekdanjega predsednika izpostavila resnične pomanjkljivosti. V vsaki zvezni državi je Haley prehitevala Trumpa v predmestnih območjih, kjer živijo zmerni in bolj izobraženi republikanski volilci. To je pomembno, saj bodo prav ta območja odločala na volitvah leta 2024 in Biden mora prepričati številne volivce, ki jih je Trump odvrnil in ki so glasovali za Haley, naj izberejo njega.
Vendar pa ima predsednik tudi svoje ranljivosti. Pojavljajo se opozorilni znaki, da bo le stežka ponovno sestavil raznoliko koalicijo, ki mu je pred štirimi leti pomagala osvojiti Belo hišo. Nedavne primarne volitve v Michiganu, na katerih je prišlo do organiziranega upora arabsko-ameriških, mlajših in progresivnih volivcev zaradi njegovega ravnanja z izraelsko vojno v Gazi, so izpostavile Bidnovo izpostavljenost možnosti, da se ključni člani njegovega volilnega bloka novembra odločijo ostati doma. Volivci tretjih strank, med katerimi je tudi demokrat, ki je postal neodvisni Robert F. Kennedy mlajši, bi lahko še bolj zmanjšali Bidnove razlike v ključnih državah in volitve prepustili Trumpu.
Američani se morajo zdaj soočiti z realnostjo volitev, ki so se je mnogi že dolgo bali. Ponovna tekma med dvema pomanjkljivima kandidatoma, ki bi lahko kljub temu spremenila značaj naroda.
Avtor: Stephen Collinson/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje