Oglaševanje

V Avstraliji pokojnico pokopali v krsti iz gob

author
K. Ka.
07. sep 2026. 20:46
Krsta iz gob Loop Biotech
Krsta iz gob podjetja Loop Biotech. | Foto: Loop Biotech/PROFIMEDIA

V Avstraliji so zabeležili zgodovinski prelom na področju t. i. zelene smrti. Carolyn, ki je umrla v starosti 70 let, so v bližini Sydneyja pokopali v posebni, okolju prijazni krsti, ki je v celoti vzgojena iz gobjega micelija in konopljinih vlaken.

Oglaševanje

Nizozemsko zagonsko podjetje Loop Biotech je razvilo krsto iz gob. Nenavaden proces proizvodnje poteka v klimatsko nadzorovanem prostoru, kjer krsta s pomočjo kalupa v celoti zraste v pičlem tednu dni. Ko jo položijo v zemljo, se ta 30-kilogramski ekološki zaboj razgradi v le 45 dneh in postane del prsti, piše Guardian.

Za primerjavo: tradicionalne lesene krste za popolno razgradnjo v zemlji potrebujejo tudi do 50 let. Proces deluje po principu kompostiranja, saj se telo in krsta nežno spremenita v prst, bogato s hranili.

Donald, mož pokojne Carolyn, ki so jo pokopali v bližini Sydneyja, je za Guardian ocenil, da je bila izbira krste v skladu z vrednotami njegove žene in njeno željo pomagati drugim. "Vedno je bila pripravljena pomagati drugim. Zdi se mi, da je zelo v njenem duhu, da lahko tudi po smrti še vedno naredi nekaj dobrega za druge in hkrati nekaj vrne naravi," je povedal.

Krsta iz gob Loop Biotech
Foto: Loop Biotech/PROFIMEDIA

Množičen umik od kremacije in religije

Čeprav gre za prvi tovrstni primer v Avstraliji, je ustanovitelj podjetja Bob Hendrikx poudaril, da so v Evropi in ZDA na ta način pokopali že na tisoče ljudi. Cilj inovacije je drastično zmanjšati negativen vpliv pogrebnega sektorja na okolje.

Kulturna antropologinja dr. Hannah Gould z univerze v Melbournu pojasnjuje, da zanimanje za ekološke pogrebe (t. i. eco-death) strmo raste: "Ko ljudje postajajo manj religiozni, v ospredje stopajo druge vrednote. Ideja, da po smrti ne odideš v nebesa, temveč se dobesedno vrneš v zemljo, postaja izjemno priljubljen narativ," je dejala za britanski časnik.

Statistika kaže, da se v Avstraliji za upepelitev odloči kar 70 odstotkov ljudi. Vendar ima ta proces ogromen ogljični odtis – ena sama klasična kremacija v ozračje izpusti približno 125 kilogramov ogljikovega dioksida. Naraven pokop v krsti iz kartona ali gob po uradnih analizah proizvede manj kot 10 kilogramov emisij CO2.

Zaradi daljše življenjske dobe in soočanja z dolgotrajnimi boleznimi ljudje danes veliko bolj razmišljajo o svojem odhodu. Številni so organizirali pogrebe za svoje starše, pa z njimi niso bili zadovoljni, zato zdaj stvari načrtujejo drugače, še dodaja Gould.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih