Ministrica Tanja Fajon februarja letos v New Yorku (PROFIMEDIA)
Zunanja ministrica Tanja Fajon je z ekipo v nedeljo odpotovala v New York, kjer bo danes na sedežu Združenih narodov potekalo glasovanje o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta ZN. Slovenija za mesto nestalne članice z dvoletnim mandatom v vzhodnoevropski skupini držav tekmuje z Belorusijo, po oceni zunanjega ministrstva pa je na dobri poti, da ji uspe.
Danes bo znano, kako realna je bila ocena ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), na katerem so v zadnjih mesecih ponavljali, da so glede možnosti izvolitve Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN “zmerni optimisti”. Slovenija za mesto nestalne članice v skupini vzhodnoevropskih držav tekmuje z Belorusijo, za izvolitev pa na glasovanju potrebuje dve tretjini glasov držav, ki so prisotne in oddajo pravilno izpolnjeno glasovnico.
Glasovanje v Generalni skupščini ZN bo tajno, zato ne bo zares znano, katere države bodo Slovenijo podprle. Na MZEZ so pred dnevi ocenili le, da je Slovenija – ob podporah, ki so jih države izrekle nedavno – na dobri poti, da bo izvoljena.
Prvi krog glasovanja, ki se bo začel ob 16. uri po našem času, bo predvidoma nekoliko daljši, saj bo potekalo glasovanje za vseh pet nestalnih članic Varnostnega sveta ZN: poleg Slovenije in Belorusije v vzhodnoevropski skupini se namreč za dva sedeža v afriški skupini potegujeta Alžirija in Sierra Leone, za mesto v azijsko-pacifiški skupini kandidira Koreja, sedež v skupini latinskoameriških in karibskih držav pa zanima Gvajano.
PROFIMEDIA
Države, ki bodo s kandidaturo uspešne, bodo članice Varnostnega sveta ZN v obdobju 2024–2025. Vsako leto se v Varnostnem svetu ZN namreč zamenja pet nestalnih članic, medtem ko so stalne članice ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Kitajska in Rusija. Če bo Slovenija, ki po eni uspešni in eni neuspešni kandidaturi tokrat kandidira tretjič, zbrala zadostno podporo na glasovanju, bo status opazovalke v Varnostnem svetu ZN dobila že oktobra, njen mandat se bo začel 1. januarja, septembra pa mu bo predsedovala. To bo ravno v času, ko bo v Generalni skupščini potekala splošna razprava, v kateri navadno sodelujejo šefi držav.
Združeni narodi štejejo 193 članic, a Venezuela trenutno nima glasovalnih pravic, saj zamuja s plačilom v proračun organizacije. Če bodo torej vse države prisotne in bodo glasovnico izpolnile pravilno, Slovenija za izvolitev potrebuje 128 glasov. Število krogov glasovanja ni omejeno, se pa bo po 4. krogu glasovanje odprlo, kar pomeni, da bi se lahko, denimo, v tekmo za mesto v vzhodnoevropski skupini vključila še kakšna država.
PROFIMEDIA
Dvotretjinsko podporo držav, ki so prisotne in glasovnico oddajo pravilno, morajo zbrati tudi države, ki v svoji skupini kandidirajo brez konkurence.
Slovenska kandidatura oziroma vodenje kampanje zbiranja podpore ni odmevala le v tujini, ampak je dvignila kar nekaj prahu tudi doma.
Belorusija je Sloveniji očitala, da se je s kandidaturo “vrinila” – pred najavo slovenske kandidature konec leta 2021 je bila Belorusija edina kandidatka v skupini od leta 2007 –, ter da je Slovenija marioneta Zahoda. Ministrica Tanja Fajon je na ta očitek vztrajno odgovarjala, da Slovenija ni marioneta nikogar in da samozavestno vodi svojo kandidaturo.
Na njene navedbe pa se je odzval nekdanji premier Janez Janša, ki je dejal, da je Slovenija kandidaturo v času njegove vlade vložila bolj ali manj na predlog naših zaveznikov, ameriških in evropskih. “Ocenjevalo se je, da je Slovenija pod našo vlado kredibilna članica zavezništev, ki ima velike možnosti, da uspe pridobiti dvetretjinsko večino glasov v Generalni skupščini ZN. Aktivnosti, ki jih je Slovenija takrat zastavila, so šle z roko v roki z aktivnostmi, ki so jih zastavili naši zavezniki,” je poudaril Janša.
Slovenija sicer velesil Zahoda ni prosila za pomoč pri zbiranju podpore, saj te v prenekaterih državah v razvoju nimajo ravno najboljšega ugleda in bi vtis, da je Slovenija le podaljšek zahodnih velesil, kandidaturi lahko škodil. Med očitki na račun Zahoda, ki so jih slovenski diplomati slišali v času zbiranja podpore slovenski kandidaturi, je denimo tudi prevelika osredotočenost Zahoda na vojno v Ukrajini, pri čemer se pozablja na konflikte drugod po svetu.
Nekdanji premier je v sklopu svojih kritik menil, da bi v primeru slovenskega neuspeha morala odstopiti kar celotna vlada, ministrica Fajon pa je v odgovoru na njegove besede povedala, da je projekt slovenske kandidature “nacionalen” ter da so poskusi kritike, kakršna je bila Janševa, “namenjeni domači politični javnosti, da skušaš svojega tekmeca, nasprotnika prizadeti”.
Slovenija je bila prvič nestalna članica Varnostnega sveta ZN v obdobju 1998–1999, leta 2011 pa je na glasovanju morala priznati premoč Azerbajdžana.
Poglejte še: N1 STUDIO – Analiza pred glasovanjem v OZN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje