Zakaj vse počnemo zadnji hip? Je to morda ADHD?

ADHD ni le motnja nemirnih otrok, ki ne morejo sedeti pri miru. Pri odraslih je lahko manj opazen, posledice pa se kažejo pri delu, v odnosih in vsakdanjem življenju. Nekateri so zelo uspešni, vendar za rezultate porabijo bistveno več energije kot drugi.

"Neko poročilo je lahko videti enako dobro kot pri nekom, ki nima ADHD, davek za to pa je neizmerno višji," opozarja dr. Barbara Starovasnik Žagavec, specialistka klinične psihologije in terapevtka kognitivno-vedenjske terapije, gostja podkasta Zdravje z Alenko Kesar.

Če bi podkast raje poslušali, lahko to storite spodaj:

ADHD ni samo hiperaktivnost

ADHD je nevrorazvojna motnja z biološko podlago, ki vpliva na uravnavanje pozornosti, impulzov in dejavnosti. Pri otrocih in mladostnikih se pojavlja pri približno petih do osmih odstotkih, pri odraslih pa pri treh do petih odstotkih populacije. Nekateri so izrazito nemirni, drugi navzven delujejo mirno, vendar težko ohranjajo pozornost, sledijo navodilom ali dokončajo naloge.

Prav zato lahko motnja pri deklicah ostane neprepoznana. Medtem ko nemiren deček pogosto pritegne pozornost učiteljev, lahko deklica, ki med poukom sanjari in ne uspe zapisati vseh navodil, ostane spregledana. Starovasnik Žagavec opozarja na nevarnost samodiagnosticiranja. Ker se o ADHD veliko govori na družbenih omrežjih, se ljudje hitro prepoznajo v posameznih simptomih, čeprav ti sami po sebi še ne pomenijo motnje.

Zakaj je vsakdan lahko videti kot loto boben?

Ena največjih težav odraslih z ADHD je organizacija vsakdanjih opravil. Človek začne eno nalogo, vmes opazi drugo, nato tretjo, na koncu pa nobene ne dokonča. "Ljudje mi povedo, kako kaotično lahko izgleda njihov dan. Kot bi iz loto bobna skakale žogice in bi bilo čisto naključno, katera aktivnost bo zdaj prišla na vrsto," opisuje Starovasnik Žagavec.

Odlašanje je ena od pogostih značilnosti ADHD. Naloge se kopičijo, dokler se ne približa rok in pritisk človeka končno spodbudi k dejanjem. Takrat lahko dela pozno v noč in nalogo uspešno dokonča, vendar za to plača z izčrpanostjo in stresom. "Pritisk pomaga izpeljati nalogo, mi pa si prizadevamo, da bi posamezniki razumeli, da jim ni treba delati pod pritiskom," poudarja strokovnjakinja.

ADHD primerja s kratkovidnostjo: kar je blizu, vidimo jasno, bolj oddaljene stvari pa postajajo meglene. Podobno lahko človek z ADHD nalogo začne opravljati šele, ko postane nujna. Cilj obravnave je, da se nauči naloge načrtovati in opravljati brez nenehne časovne stiske.

Ko človek začne verjeti, da je len in nesposoben

Neprepoznan ADHD lahko močno vpliva na samopodobo. Ljudje, ki vse življenje poslušajo, da so leni, neorganizirani ali nezanesljivi, lahko začnejo verjeti, da je z njimi nekaj narobe. Pridružijo se lahko tesnoba, depresivno razpoloženje in druge duševne stiske, pri nekaterih tudi težave z uporabo alkohola ali drugih substanc.

Motnja vpliva tudi na partnerske odnose. Če nekdo večkrat pozabi na dogovor ali ne opravi obljubljenega, lahko partner to razume kot brezbrižnost, čeprav so v ozadju težave z delovnim spominom in organizacijo. Zato je pomembno, da motnjo razumejo tudi bližnji.

Kako si pomagati? Včasih zadostujejo ura, svinčnik in papir

Eden najbolj praktičnih nasvetov strokovnjakinje je preprost: "Osnovna oprema vsakega starša, ki skuša pomagati otrokom z ADHD, pa potem verjetno tudi odraslemu: ura, svinčnik in papir."

Priporoča zapisovanje obveznosti, razdelitev večjih nalog na manjše korake in jasen vrstni red opravil. Pomagajo lahko tudi ustaljena dnevna rutina, manj motečih dražljajev in prilagoditve delovnega okolja. Med možnostmi zdravljenja sta kognitivno-vedenjska terapija in, kadar je ustrezno, zdravljenje z zdravili.

Spremljajte podkast Zdravje z Alenko Kesar

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko spremljate vsako nedeljo na N1 ter na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.