80 odstotkom Slovencev primanjkuje vitamina D. Ste med njimi?

V podkastu Zdravje z Alenko Kesar endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer pojasnjuje, koliko vitamina D potrebujemo, kdaj ga moramo dodajati in na kaj moramo biti pozorni pri izbiri prehranskih dopolnil.

Prof. dr. Pfeifer je vodila tudi skupino strokovnjakov, ki je konec leta 2025 pripravila prve slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Te prinašajo konkretna priporočila o njegovem dodajanju.

Če bi podkast raje poslušali, lahko to storite spodaj:

Vitamin D je ključen za zdrave kosti, mišice in živčevje

Njegova najpomembnejša naloga je uravnavanje presnove kalcija in fosfata, ki sta ključna za izgradnjo in obnovo kosti. Vitamin D omogoča, da se kalcij iz hrane absorbira v črevesju in ga telo lahko uporabi. Pomemben je tudi za pravilno delovanje mišic in živčevja.

Ob blažjem pomanjkanju se lahko pojavijo utrujenost, bolečine v mišicah in mišična oslabelost, vendar so ti simptomi nespecifični in imajo lahko tudi druge vzroke. Pri hudem in dolgotrajnem pomanjkanju so posledice resnejše. Pri otrocih se lahko razvije rahitis, pri starejših pa izrazita mišična oslabelost, bolečine in težave pri hoji.

Dodajanje vitamina D od oktobra do aprila na naši geografski širini lahko telo s pomočjo sončne svetlobe vitamin D učinkovito tvori predvsem od konca aprila do začetka oktobra. Takrat sončni žarki padajo bolj navpično, zato do kože pride dovolj UVB-žarkov, ki omogočajo njegovo nastajanje.

V jesenskih in zimskih mesecih pa sonce za zadostno tvorbo vitamina D ni dovolj močno. Zato slovenske smernice odraslim prebivalcem priporočajo dodajanje vitamina D od oktobra do aprila, praviloma 1.000 mednarodnih enot oziroma 25 mikrogramov dnevno.

Prof. dr. Pfeifer ob tem opozarja, da sončenje ni brez tveganja. UVB-žarki so rakotvorni, zato namerno in dolgotrajno izpostavljanje soncu zaradi vitamina D ni priporočljivo.

Skrb vzbujajoči rezultati preverjanja prehranskih dopolnil

Posebej zanimivi so rezultati analiz prehranskih dopolnil z vitaminom D, ki jih je med letoma 2023 in 2025 izvajal Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.

"Rezultati teh analiz so bili za moje pojme katastrofalni," pravi prof. dr. Pfeifer. Le 46 odstotkov analiziranih prehranskih dopolnil je vsebovalo vitamin D v razponu od 80 do 150 odstotkov deklarirane vrednosti. Preostalih 54 odstotkov je bilo zunaj tega razpona, večinoma zaradi prenizke vsebnosti. Dva izdelka sta vsebovala celo samo en oziroma dva odstotka navedene količine vitamina D.

Sogovornica zato opozarja na razliko med zdravili in prehranskimi dopolnili. Pri zdravilih sta vsebnost učinkovine in kakovost strožje nadzorovani, medtem ko se lahko dejanska vsebnost vitamina D v prehranskih dopolnilih precej razlikuje od navedene na embalaži.

Pozimi 1.000 enot vitamina D na dan

Po slovenskih smernicah je za večino odraslih v obdobju od oktobra do aprila priporočen dnevni odmerek 1000 mednarodnih enot vitamina D. Pri ljudeh z debelostjo so potrebe lahko večje, saj se vitamin D v telesu drugače porazdeljuje, zato sogovornica omenja tudi dvojne odmerke.

Ob tem opozarja, da več ni nujno bolje. Pretirano dodajanje vitamina D ne prinaša dodatnih koristi, previsoki odmerki pa lahko povzročijo škodljivo zvišanje kalcija v krvi in druge zdravstvene zaplete.

Spremljajte podkast Zdravje z Alenko Kesar

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko spremljate vsako nedeljo na N1 ter na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.