Zakaj izgorevajo najbolj "pridni" in kako to preprečiti?

V podkastu Zdravje z Alenko Kesar zdravnica in psihoterapevtka dr. Tina Bončina pojasnjuje, kako prepoznati izgorevanje, zakaj lahko tudi pretirana skrb za zdravo življenje postane dodatna obremenitev in kako si pomagati, ko telo ne zmore več. Poudarja, da okrevanje zahteva čas, predvsem pa spremembo odnosa do dela, počitka in lastnih pričakovanj.

Če bi podkast raje poslušali, lahko to storite spodaj:

Izgorevajo prav tisti, ki želijo narediti največ

Običajna utrujenost po počitku mine, pri izgorelosti pa izčrpanost vztraja. Pogosto se ji pridružijo tesnoba, občutek zmanjšane učinkovitosti in vse večja odtujenost od dela. Posebej ranljivi so ljudje, ki so vajeni visokih obremenitev, težko rečejo ne in svojo vrednost pogosto povezujejo z dosežki: "To so ljudje, ki so motivirani, ki želijo dobro delati in veliko narediti in so navajeni, da so vse zmogli, potem pa nenadoma ne," pojasnjuje Bončina.

Ena največjih pasti izgorevanja je prepričanje, da moramo vselej narediti še več in še bolje. "Vedno se da še boljše. Ne smem počivati, dokler ni vse narejeno. Kaj bi še lahko, kako bi lahko drugače. Tako smo bili vzgojeni," opozarja. Prav takšna pričakovanja do sebe nas lahko vodijo v dolgotrajno izčrpavanje.

Tudi pretirana skrb za zdravje je lahko past

Nekateri ljudje ob preobremenjenosti iščejo uteho v alkoholu, nakupovanju ali drugih vedenjih, ki lahko postanejo problematična. Drugi skušajo občutek nadzora pridobiti s pretirano skrbjo za zdravje.

"V zadnjem času se je pojavil tudi odklon v zdravo življenje, sploh odkar imamo pametne ure: tek, hoja, štetje vseh možnih parametrov. Hočemo imeti neki nadzor in nekaj blazno dobro narediti, ampak če to preveč delamo, tudi to samo po sebi lahko postane težava," opozarja Bončina.

Zakaj nekaj dni počitka ni dovolj?

Pri izraziti izgorelosti nekaj prostih dni pogosto ne zadostuje. Okrevanje lahko traja več tednov ali mesecev, pomembni pa so spanje, ustrezna prehrana, zmanjšanje obremenitev in po potrebi strokovna pomoč.

"Nekdo, ki se je soočil s tem in se končno ustavil, se mora najprej najesti in naspati. To so ljudje, ki so prezaskrbljeni, živčevje je bilo konstantno vklopljeno," pojasnjuje Bončina.

Poudarja, da je pomembna temeljita zdravstvena obravnava, saj imajo lahko podobni simptomi tudi druge vzroke. Pri hujši izčrpanosti je lahko potreben bolniški stalež. Toda če se človek vrne v povsem enake razmere in znova začne delati prek svojih meja, se težave lahko ponovijo.

Najprej načrtujte počitek, šele nato delo

Bončina svetuje, naj počitek ne bo nekaj, za kar bomo poskrbeli šele, ko opravimo vse obveznosti: "Najprej začnite pri spanju, higiena spanja mora biti neoporečna. Spanje se načrtuje, kot se načrtuje delo, in isto se načrtuje odmor. Najprej se načrtujejo odmor, telovadba, kosilo, spanje, potem pa v tisto, kar ostane, dajemo šele delo in boste bolje delali."

Pomembni so tudi redni obroki, gibanje, čas v naravi, hobiji in dobri odnosi. Predvsem pa moramo opustiti prepričanje, da ne smemo počivati, dokler ni vse narejeno.

Izgorelost ni zgolj osebna težava. K njej prispevajo tudi prevelike delovne obremenitve, nenehna dosegljivost in delovno okolje, v katerem od zaposlenih pričakujejo vedno več.

Spremljajte podkast Zdravje z Alenko Kesar

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko spremljate vsako nedeljo na N1 ter na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.