Cene hrane so se zadnje leto tako v Sloveniji kot drugod po Evropi močno povišale. Uradni kazalnik pri nas navrže 16-odstotno rast cen prehranskih izdelkov v košarici življenjskih potrebščin. A premier Robert Golob zdaj pravi, da gibanje slovenskih cen hrane ne sledi več evropskemu ter napoveduje spremljanje marž po verigi. Kaj o rasti cen pri kmetih, uvoznikih, proizvajalcih, trgovcih pove statistika? Kako rastejo cene pri nas in kako v drugih izbranih evropskih državah?
Minister za gospodarstvo Matjaž Han je s kmetijsko ministrico Ireno Šinko danes podpisal uredbo o spremljanju cen hrane in proizvodov po celi verigi – od kmeta do trgovca.
Vlada želi odkriti podjetja, ki se neupravičeno okoriščajo, po napovedih premierja bi lahko ukrepala z regulacijo marž. “Ugotovili bomo, kdo ima neupravičene dobičke in oderuške marže,” je na novinarski konferenci, katere namen je bil predstaviti rezultate prvega leta vlade, dejal predsednik vlade Robert Golob.
Primerjava Eurostatovih podatkov za izbran nabor evropskih držav pokaže, da prehranska inflacija v Sloveniji ni najvišja in ne najnižja. Aprila je bila s 16 odstotki 0,6 odstotne točke nižja kot v celotni Evropski uniji (16,6 odstotka). V Nemčiji je denimo 18-odstotna. Tudi mesečno gibanje letnega indeksa cen hrane (torej oblika krivulje na spodnjem grafu) je podobno kot pri ostalih državah.
Zadnje leto pa pri inflaciji, tudi prehranski, navzgor odstopa naša severovzhodna soseda Madžarska. Tam so se cene hrane v zadnjem letu zvišale za 37,5 odstotka. Vlada Viktorja Orbana jih je poskušala krotiti z regulacijo cen izbranih osnovnih živil, ki pa (kot kažejo podatki o inflaciji) ni delovala, obenem je privedla v pomanjkanje nekaterih osnovnih živil.
Razlogov, da so stopnje inflacije med državami precej različne, je več. Direktor Spara David Kovačič je denimo nedavno v intervjuju za N1 na vprašanje, zakaj je avstrijska inflacija vsak mesec nekaj odstotnih točk nižja od slovenske, dejal: “Nismo delali analize, so bile pa cene v Avstriji že v osnovi višje in so še. Domnevam, da so oni začeli z višje osnove, zato so imeli tudi več rezerv in so lahko manj podražili.”
Statistični uradi pa spremljajo ne le cen na trgovskih policah, temveč zbirajo tudi podatke o cenah pri domačih proizvajalcih v posamezni državi, o cenah pri kmetih in o uvoznih cenah za segment prehranskih izdelkov.
Indeks cen proizvajalcev prehranskih izdelkov pokaže gibanje cen reprezentativnih prehranskih izdelkov slovenskih proizvajalcev. Slovenija je, tako kot denimo Nemčija, zadnje mesece beležila upočasnjevanje inflacije na ravni proizvajalcev, ki pa vseeno ostaja visoka. Naše letne stopnje rasti so med najvišjimi v izbranem naboru držav, prehiteva nas le Madžarska, ki tudi tu močno izstopa.
Omenimo, da je ekonomist Velimir Bole z EIPF v lanski študiji ugotovil, da pri nas podjetja povišujejo cene bolj, kot se povišujejo njihovi stroški.
Nedavno pa je dobičke pod drobnogled vzela tudi Evropska centralna banka (ECB), ki je opozorila, da se v nekaterih panogah stroški znižujejo, cene pa še kar rastejo. V študiji je ugotovila, da so se dobički na enoto v nekaterih sektorjih, tudi v kmetijstvu, od konca leta 2019 do konca lanskega leta povečali precej bolj kot stroški dela na enoto.
Eurostatovi podatki za cene kmetijskih izdelkov in tudi uvoženih prehranskih izdelkov so medtem relativno zastareli, najnovejši se nanašajo na lansko jesen.
Primerjava pa pokaže, da so bili trendi med državami, ki smo jih primerjali, relativno podobni, septembra se je rast cen v vseh izbranih državah malo upočasnila.
Na drugi strani so se jeseni lani letne rasti cen uvoženih prehranskih izdelkih začele povečevati. Tako pri kmetih kot pri izdelkih iz uvoza pa so bile stopnje rasti cen podobne kot v drugih izbranih državah.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje