Ustavno sodišče je iz odločanja o noveli zakona o RTV Slovenija izločilo sodnico Nežo Kogovšek Šalamon. Zahteve za izločitev sodnikov Klemna Jakliča in Mateja Accetta je zavrglo kot prepozne.
Ustavno sodišče je danes odločilo o zahtevah oziroma predlogih za izločitev treh sodnikov iz odločanja o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Zahteve za izločitev sodnikov Klemna Jakliča in Mateja Accetta je zavrglo kot prepozne. “Na podlagi pravočasne zahteve stranke v postopku in na podlagi lastnega predloga sodnice pa je ustavno sodišče v tej zadevi izločilo sodnico Nežo Kogovšek Šalamon,” so sporočili iz ustavnega sodišča.
Izločitev Kogovšek Šalamon, ki je funkcijo ustavne sodnice začela opravljati 1. januarja letos, je prejšnji mesec predlagal prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo novele zakona o RTV Slovenija, predsednik programskega sveta javne radiotelevizije Peter Gregorčič. Zmotilo ga je njeno dopolnilno delo na Mirovnem inštitutu. Ta inštitut je sodeloval v referendumski kampanji o noveli zakona o RTVS in pri pripravi analize stanja na javnem zavodu, ki so jo na ustavno sodišče vložile nevladne organizacije.
Izločitev sodnika Klemna Jakliča je v imenu državnega zbora predlagala njegova predsednica Urška Klakočar Zupančič. A se je z njenim predlogom nato zapletalo. Sodnik poročevalec v zadevi Rok Svetlič je državni zbor povprašal, kje obstaja pravna podlaga za samostojno sodelovanje predsednika državnega zbora v postopkih pred ustavnim sodiščem, v katerih je državni zbor nasprotni udeleženec. Državni zbor je na to povpraševanje odgovoril, da lahko predsednik državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem kot zakoniti zastopnik opravlja vsa procesna dejanja. Vmes je sicer izločitev Jakliča predlagala še vlada.
Vsebina obeh predlogov za Jakličevo izločitev je bila identična. Očitali so mu, da je v času referendumskih aktivnosti pri sprejemanju doslej veljavnega (Grimsovega) zakona o RTVS leta 2005 volilce aktivno nagovarjal k podpori oziroma sprejemu tega zakona. Izpostavili so tudi, da je na tej zakonski podlagi temeljilo imenovanje Jakliča za člana nadzornega sveta RTVS – na to mesto ga je leta 2006 predlagala poslanska skupina SDS.
Ustavno sodišče je v obrazložitvi današnjega sklepa o zavrženju zahteve državnega zbora za izločitev sodnika Jakliča zapisalo, da lahko v skladu z zakonom o ustavnem sodišču zahtevo za izločitev sodnika udeleženci v postopku vložijo najpozneje do začetka javne obravnave, če je ta razpisana, sicer pa do začetka nejavne seje ustavnega sodišča, na kateri se o zadevi odloča. Kasneje je zahteva za izločitev po navedbah ustavnega sodišča dopustna le, če udeleženec v postopku razlogov za izločitev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati prej in to ustrezno obrazloži. “Tudi v tem primeru pa mora ravnati skrbno, v dobri veri in transparentno ter zahtevo vložiti takoj, ko se z razlogi seznani,” je poudarilo ustavno sodišče. Ob tem je navedlo, da je novelo zakona o RTVS doslej obravnavalo na šestih nejavnih sejah, prvič 5. januarja letos.
“Sodelovanje ustavnega sodnika v postopku sprejemanja ZRTVS-1/05 (doslej veljavnega tako imenovanega Grimsovega zakona o RTVS op.p.) in njegovo članstvo v nadzornem svetu RTV Slovenija v letih 2005 in 2006 sta okoliščini, s katerima bi se državni zbor ob ustrezni skrbnosti lahko seznanil že pred prvo nejavno sejo ustavnega sodišča. Ker je zahtevo za izločitev predsednica državnega zbora vložila šele 3. 4. 2023, je ta prepozna in jo je ustavno sodišče zavrglo,” je v obrazložitvi sklepa zapisalo ustavno sodišče. Dodalo je še, da se zato “ni ukvarjalo z drugimi procesnimi predpostavkami, vključno z vprašanjema, ali državni zbor lahko zahteva izločitev ustavnega sodnika in ali je predsednica državnega zbora upravičena vložiti zahtevo za izločitev”. Sklep, da se zahteva predsednice državnega zbora za izločitev sodnika Jakliča zavrže, je sicer ustavno sodišče sprejelo s štirimi glasovi za in enim proti. Za so glasovali sodniki Rajko Knez, Rok Svetlič, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar, ki je bila tedaj predsedujoča, proti pa je glasoval sodnik Marko Šorli.
Predlog za izločitev sodnika Matteja Accetta je po poročanju medijev na ustavno sodišče prav tako prispel v začetku aprila. Pod njega se je podpisal vršilec dolžnosti direktorja TV Slovenija Uroš Urbanija. Zmotilo ga je Accettovo srečanje s podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo v začetku marca.
Neža Kogovšek Šalamon je bila sicer ena od treh sodnic, ki so glasovale proti začasnemu zadržanju dela novele zakona o RTVS (pet sodnikov je glasovalo za zadržanje, sodnik Rok Čeferin pa je bil že pred tem iz odločanja izločen). Z izločitvijo Kogovšek Šalamon se je tehtnica po vsej verjetnosti (še bolj) nagnila v korist tistega dela ustavnega sodišča, pri katerem je bilo že doslej mogoče zaznati nasprotovanje noveli. Zakon o ustavnem sodišču sicer določa, da ustavni sodniki o glavnih zadevah, kot je na primer skladnost zakona z ustavo, odločajo z večino glasov vseh sodnikov. To pomeni, da je za sprejem odločitve o pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS potrebnih vsaj pet glasov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje