Z območji na severu Sirije, kjer je potres zahteval že več kot 3.100 življenj, so se – podobno kot iz Turčije – v preteklih dneh zvrstili posnetki reševalnih akcij. Medtem ko turškim reševalcem v bitki s časom pomagajo tuje reševalne ekipe, tudi ekipa iz Slovenije, pa je zagotavljanje pomoči v Siriji, kjer državljanski konflikt traja že več kot desetletje, veliko bolj zapleteno. Ponekod na Zahodu je ob tem še kar nekaj pomislekov, da bi se s humanitarno pomočjo za območje, opustošeno od vojne in zdaj še od potresa, lahko okoristila oblast sirskega predsednika Bašarja al Asada.
Po rušilnem potresu, ki je v zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek močno zatresel tla na jugu Turčije in severu Sirije, so pomoč začele zagotavljati številne države in (mednarodne) organizacije. Turčija je za pomoč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite zaprosila že v ponedeljek, Sirija ji je sledila včeraj. Po podatkih, ki jih navaja CNN, je ponedeljkova naravna katastrofa v Siriji prizadela 10,9 milijona ljudi. Potres je tam zahteval več kot 3.100 življenj (v Turčiji pa več kot 16.000).
Medtem ko je po podatkih Evropske komisije prek 20 evropskih držav v Turčijo skupno napotilo več kot 1.400 reševalcev in sto psov – v slovenski ekipi je denimo sedem reševalnih psov –, pa je zagotavljanje pomoči Siriji bolj kompleksno, zaradi česar se celo ustvarja vtis, da je Sirija (tudi tokrat) “pozabljena”. “To je kriza v krizi,” je za CNN komentiral El Mostafa Benlamlih, humanitarni koordinator Združenih narodov (ZN) v Siriji. Na prizadetem območju življenje preživelim in reševalne akcije med drugim ovirajo zimske temperature.
Preberite še: Slovenski reševalci v Turčiji: Delo zelo zahtevno, nekaj psov lažje poškodovanih
Območje na severu Sirije, kjer državljanska vojna traja že skoraj 12 let, nadzorujejo različni akterji. Medtem ko je severovzhod države pod kurdskim nadzorom, si preostala območja na severu “delijo” sirska vlada Bašarja al Asada; Turčija, ki v Siriji vodi operacije zoper sirsko kurdsko milico YPG in prepovedano Delavsko stranko; ter sirski uporniki, med njimi islamisti HTS, ki imajo oblast v večjem delu province Idlib. Tja, na severozahod Sirije, je tako šele danes prvič po potresu prispel prvi konvoj šestih tovornjakov ZN s humanitarno pomočjo, navajajo tuji mediji.
Dostop humanitarne pomoči na območju severa Sirije, kamor se je v preteklih letih zateklo tri milijone beguncev iz drugih predelov države, je bil sicer močno otežen že pred potresom – med drugim je zaprta večina mejnih prehodov med Turčijo in Sirijo. Sirske sile naj bi kmalu po potresu v ponedeljek prav tako obstreljevale kraj Marea, ki leži severno od Alepa.
Država, ki je med prvimi ob potresu tako Turčiji kot Siriji ponudila pomoč, je bila v ponedeljek Rusija, zaveznica sirskega predsednika al Asada. “Bašar al Asad je hvaležno sprejel ponudbo, in v prihodnjih urah bodo ruski reševalci poleteli v Sirijo,” so v ponedeljek, torej na dan potresa, po navedbah tiskovne agencije Reuters sporočili iz Kremlja.
Preberite še: N1 v Turčiji: Svojci na ulicah čakajo novice o pogrešanih in upajo na čudež
Bi Slovenija lahko ekipo poslala v Sirijo?
Sirija je za pomoč EU – prek mehanizma za področje civilne zaščite – zaprosila včeraj. Kot je sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, so sirske oblasti zaprosile za pomoč pri aktivnostih lastnih reševalnih služb pri iskanju ljudi, ki so ujeti pod ruševinami, medicinsko opremo, zdravila in, denimo, hrano, navaja STA. Lenarčič se je nato danes prek Twitterja Italiji in Romuniji zahvalil za “hitro ponudbo”. Kakšna je ta ponudba, ni navedel.
After yesterday's activation of the #EUCivilProtectionMechanism by Syria, we are also channeling emergency aid to the affected people in 🇸🇾. I thank 🇮🇹 & 🇷🇴 for their swift offers. Today, the @WFP also activated our Mechanism, allowing further aid to be channeled to people in 🇸🇾. pic.twitter.com/l5PvQ29WDH
— Janez Lenarčič (@JanezLenarcic) February 9, 2023
Potem ko so se številne evropske države, kot že rečeno, na prošnjo Turčije odzvale in tja napotile reševalne ekipe, imajo vodilni več pomislekov pri pošiljanju ekip na vojno območje v Sirijo. Da bi v sklopu mehanizma EU slovenske reševalce napotili tudi tja, je po besedah vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leona Behina za N1 zelo malo verjetno.
Preberite še: Lenarčič v Turčiji: To je najobsežnejše reševanje v sklopu mehanizma EU
Sirija za razliko od Turčije ni vključena v mehanizem Unije za področje civilne zaščite, kar na primer zaplete logistični vidik. Poleg tega (oziroma predvsem) pa je sever Sirije po Behinovih besedah vojno območje, kjer varnosti ne zagotavlja nihče. “Strokovno mnenje Uprave RS za zaščito in reševanje je, da je pošiljanje enot na to območje izredno problematično,” je pojasnil Behin. Ob tem je spomnil, da slovenske enote ne delujejo niti na območju Ukrajine in da sodelujejo “le” pri dejavnostih, kot je transport.
Pomemben dejavnik je tudi čas – tudi če bi enote v Sirijo napotili danes, tako Behin, te v naslednjih nekaj dneh zagotovo še ne bi prispele na prizadeta območja, do katerih je dostop zelo omejen. Po Behinovih besedah Sirci sicer poudarjajo, da jim primanjkuje strojev, reševalnih in gasilskih vozil.
Za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite lahko zaprosi katerakoli država na svetu, kadar izredne razmere presežejo njene zmogljivosti za odzivanje na nesreče, na spletni strani navaja Svet EU. Poleg 27 držav članic EU v mehanizmu sodeluje še osem držav, ki niso članice Unije. To so Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Islandija, Makedonija, Norveška, Severna Srbija in Turčija.
Lenarčič: Sankcije ne vplivajo na humanitarno pomoč
Lenarčič je v sredo komentiral, da sankcije, ki jih je EU uvedla zoper Sirijo, ne vplivajo na možnost dostave humanitarne pomoči. Sankcije, ki jih je Unija sprejela leta 2011 zaradi “nasilne represije sirskega režima nad lastnim prebivalstvom”, so usmerjene zoper več kot 280 posameznikov in 70 subjektov (zamrznitev sredstev in prepoved potovanja) ter zoper posamezne sektorje gospodarstva, od katerih bi lahko imela korist Asadova oblast (med katerimi je tudi naftni sektor).
Čeprav Komisija vztraja, da so sankcije zasnovane na način, da ne vplivajo na življenja sirskega prebivalstva, kritiki nasprotno menijo, da so ti ukrepi škodljivi za ljudi in da ne spodkopavajo Asadove oblasti. K preklicu sankcij je tako novembra lani pozvala tudi posebna poročevalka ZN Alena Douhan. “V trenutnih dramatičnih humanitarnih razmerah, ki so še vedno vse slabše, ko 12 milijonov ljudi ogroža prehranska negotovost, pozivam k takojšnji odpravi vseh enostranskih sankcij, ki resno škodujejo človekovim pravicam ter preprečujejo vsakršne napore za obnovo,” je sporočila.
EU bo po Lenarčičevih besedah zagotovila, da pomoč pride v roke tistih, ki jo potrebujejo. Evropska komisija je včeraj sporočila še, da je Siriji namenila tudi 3,5 milijona evrov nujne humanitarne pomoči, s katero želi ljudem omogočiti dostop do zatočišč, vode, sanitarij in zdravstvene oskrbe ter podpreti reševalne operacije. Gre za dodatno financiranje partnerskih humanitarnih organizacij, prek katerih je EU že doslej pomagala Siriji pri spopadanju s posledicami potresov, piše STA.
Denar za pomoč Siriji bo namenila tudi Slovenija. Vlada je danes sporočila, da bo Turčiji in Siriji namenila 400.000 evrov. “Polovico sredstev bo prejela Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) za okrevanje prebivalcev po potresu na prizadetem jugovzhodnem delu Turčije. Preostala sredstva bo Slovenija prispevala za Čezmejni sklad za Sirijo (Cross Border Fund for northwestern Syria) v okviru finančnega mehanizma Urada ZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (UN OCHA) za pomoč prebivalcem prizadetega dela Sirije,” so sporočili in dodali, da bo denar zagotovljen iz proračunske rezerve.
Kasneje so z zunanjega ministrstva sporočili še, da bo ministrstvo obema državama prek Slovenske karitas zagotovili še dodatnih 100.000 evrov humanitarne pomoči iz lastnih sredstev.
🇸🇮 je solidarna❤️s prebivalci Turčije 🇹🇷&🇸🇾 Sirije.
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) February 9, 2023
Obema državama namenjamo humanitarno pomoč v višini 400.000 evrov preko @ifrc in @OCHA_Syria.@MZEZ_RS pa dodatno še 100.000 evrov obema državama preko @Karitas46622347 iz lastnih sredstev za humanitarno pomoč. https://t.co/aGokmfy0gT
Kot je Behin še povedal za N1, se Slovenija pripravlja tudi na odpremo materialne pomoči Siriji. Slovenija bo tako v Sirijo predvidoma poslala ležišča, odeje in morda tudi spalne vreče, pri čemer pa bo dokončna odločitev o tem predvidoma znana jutri. Pri transportu v Sirijo bo Slovenija sodelovala z drugimi državami.
Preberite še: V Turčijo iz Slovenije krenil prvi konvoj z materialno pomočjo
Zagotoviti, da denar pride v prave roke
Denar za pomoč žrtvam potresov v Siriji in Turčiji zbirajo tudi Rdeči križ Slovenije, Unicef Slovenija in Slovenska karitas, kjer so nam pojasnili, da bo zbrani denar posredovan Karitasu Turčije in Sirije. Denar, ki ga bo zbral Unicef Slovenija, bo prerazporedil globalni Unicef; denar, ki ga bo zbral Rdeči križ Slovenije, pa bo posredovan v poziv IFRC. Ta nato “zagotovi transparentnost in učinkovito porabo sredstev za lajšanje stisk prizadetim ljudem in o tem tudi ustrezno poroča”. Poziva sta skupno vredna 200 milijonov švicarskih frankov (dobra 202 milijona evrov), pri čemer poziv za Turčijo znaša dobrih 121 milijonov evrov, za Turčijo pa slabih 81 milijonov evrov.
Preberite še: Srčen odziv Slovencev: za pomoč Turčiji in Siriji zbrali že okoli 100.000 evrov
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje