Menu ItemV velikem intervjuju za N1, njenem prvem intervjuju letos, je predsednica republike Nataša Pirc Musar med drugim spregovorila o odnosih s predsednikom vlade Robertom Golobom. Če bo KPK v zadevi Bobnar ugotovila kršitev integritete, bi moral premier odstopiti, pravi. Hitre menjave ministrov jo skrbijo in želi si, da jih ne bi bilo več. Med drugim je priznala, da se posvetuje z Gregorjem Golobičem, s katerim se je večkrat v zadnjih mesecih sestal tudi premier Golob. Ene predvolilne obljube ni uresničila. Katere? In kaj je rekla Urški Klakočar Zupančič po umiku s funkcije podpredsednice Gibanja Svoboda?
Gospa predsednica, začenjava z najbolj vročo zadevo tega tedna – ljubljanski župan Zoran Janković vas je pozval, da se mu javno opravičite. Citiram: “Ali bo kot odlična pravnica in predsednica, ki zagovarja pravno državo, zmogla toliko poguma, da se zdaj mestni občini in županu javno opraviči za svoje navedbe?” Namreč, vi ste ga lani pozvali, da naj se dela na kanalu C0 začasno prekinejo, pristojno ministrstvo pa je zdaj sklenilo, da presoja vplivov na okolje za kineto, ki jo je ljubljanska občina vgradila v kanal C0, ni potrebna. Se mu opravičujete?
Ne. Mi smo res podrobno preštudirali to zadevo in lansko leto napisali pravno mnenje. Za tem mnenjem s svojo ekipo še vedno stojim. Je pa malce nenavadno, kako se ta odločitev o potrebi po presoji vplivov na okolje spreminja glede na barvo vlade.
Najprej ni potrebna presoja, potem je potrebna presoja, zdaj spet ni potrebna. Ko sem s svojo ekipo pisala to mnenje, je veljalo mnenje Arsa, ki je presojo vplivov na okolje zahteval. Ta sklep je bil takrat veljaven in na podlagi tega smo takrat napisali pravno mnenje.
V državnem zboru je bila na pobudo SDS ustanovljena preiskovalna komisija o kanalu C0, tudi vas so povabili kot pričo. Kaj boste povedali pred to komisijo?
Bila sem kar malce presenečena, da so mene osebno povabili za pričo. Seveda se bom vabilu odzvala, ne bi bilo dostojno tega odkloniti, tega namena nisem imela. Šla bom, ampak povedala bom to, kar vem, kar smo mi v tistem času preučili, in na podlagi česa je nastalo to naše mnenje.
Kot eno od prednostnih področij svojega mandata ste določili zdravstvo, čeprav kot sicer formalno najvišji politik v državi nimate nobenih pooblastil za upravljanje zdravstva. Moč svoje funkcije pa vidite v besedi, prvi predsedničin forum je bil ravno na temo zdravstva. Kaj konkretno ste vi doslej storili za izboljšanje stanja v slovenskem zdravstvu?
Prav ste povedali, pristojnosti so jasne in se jih seveda še kako zavedam, ampak z vidika položaja predsednice republike je moč besede tista, s katero lahko operiram in nastopam v javnosti. Ta tema me zelo zanima in predsedničin forum je pokazal – bili so številni udeleženci z različnih področij sfere zdravstva – kaj vse bi bilo treba storiti.
Moja naloga, ki jo jemljem zelo resno, je – imam malce več časa kot vlada – da se lahko o strateških temah pogovarjam z mnogimi ljudmi. In v tem segmentu želim vladi, katerikoli, samo pomagati, torej z vsebinami. Če vlada želi katero od vsebin, ki smo jih zapisali, prevzeti, jo nadalje preučiti, prav. Če ne, seveda tudi prav. V tem segmentu je torej moja moč.
Zdravstvo je vsekakor pereča tema, državljani to čutijo vse bolj, vse več jih je brez osebnega zdravnika, čeprav smo od vlade pričakovali prav nasprotno, tudi pri čakalnih dobah se v glavnem stanje ni izboljšalo. Ste torej na vlado poslali predloge, priporočila, je karkoli od tega že upoštevala?
Na vlado smo jih poslali v tistem času, ko je prejšnji minister Danijel Bešič Loredan odstopil, in sem to poročilo poslala predsedniku vlade, ki je bil takrat tudi minister za zdravje. To smo sedaj poslali tudi novi ministrici Valentini Prevolnik Rupel in ravno v prihodnjih dneh jo nameravam povabiti na prvi sestanek in se pogovoriti z njo, slišati, kako ona razmišlja, kako bo zapeljala reformo, in ji povedati, da sem pripravljena pri tem pomagati.
Ampak težave se še vedno kopičijo …
Drži.
Zdravniki so zdaj spet stavkali, prihodnji teden bodo morda ponovno, tega v času snemanja najinega pogovora (posnet je bil v sredo, 10. 1., op. a.) še ne vemo, ker se vlada z njimi spet pogaja. Medtem v Glasu ljudstva, torej Jaša Jenull, Dušan Keber in drugi, vlagajo svoje zakone, organizirali so tudi drugo “stavko pacientov”. Pravijo, da zdravniki s tem, ko zahtevajo plače, višje od najvišjih politikov – tudi vaše – izsiljujejo. Menijo, da je stavka neutemeljena, nelegitimna in neetična. Vi ste se ob lanski stavki pacientov javno odzvali. Se boste tudi letos, kaj sporočate pacientom in zdravnikom?
Vse to, kar ste zdaj našteli, nedvomno kaže, kako zelo pomembna je zdravstvena reforma. Toda ne takšna po kapljicah, ampak res strateška. Spomnili se boste, da smo se že v predvolilni kampanji veliko pogovarjali o zdravstveni reformi – to sem povedala takrat in tako še vedno razmišljam. Pri strateških reformah se mora vsaka vlada zavedati, da to ne bo končano v enem mandatu, zato tudi želim kot predsednica spremljati takšne reforme.
Moja naloga je namreč, da naslednji vladi, katerakoli že bo, povem, da je treba reformo nadaljevati, ne pa je začeti s pozicije nič. Plače zdravnikov, pomanjkanje zdravnikov, nezadovoljstvo pacientov … Vse to se vleče od leta 1992, ko smo imeli prvo resno in tudi edino zdravstveno reformo v Sloveniji. Vse drugo je bilo gašenje požarov. Na novi ministrici za zdravje je veliko breme, namreč leto in pol mandata je že minilo, leto in pol mrtvega teka, in upam, da se bo te teme ministrstvo za zdravje res lotilo strateško.
Rekli ste strateško, ne po kapljicah. Ampak premier, ki zdaj izraz reforma uporablja veliko redkeje, po novem govori o politiki majhnih korakov na področju zdravstva. Ali to potem ne gre skupaj s tem, kar pravite vi?
Odvisno, kakšen bo ta mali korak. Tudi sama se zavedam, da ne gre vse naenkrat, ampak ko govorimo o strateški reformi, pomeni, da mora biti vsak korak predvidljiv in predviden vnaprej. O tem govorim. Če bo politika majhnih korakov takšna, da bomo naredili enega in pozabili na drugega in tretjega, to ne bo dobro.
Najbolj nesrečna, ko se je po letu in pol govorilo o rekonstrukciji vlade
Pravite, da smo pri zdravstveni reformi leto in pol vrgli stran. Kako sicer ocenjujete delo te vlade? Do nje ste bili večkrat kritični.
Moja naloga je, da vidim gozd in ne posameznega drevesa. Splošno znano dejstvo je, da so reforme zastale, da si jih je vlada morda v začetku na svoja ramena naložila preveč. Tudi predsednik vlade je to spoznal. Morda sem bila v vmesnem trenutku najbolj nesrečna, ko se je po letu in pol govorilo o rekonstrukciji vlade. Zelo sem bila vesela, da do te rekonstrukcije ni prišlo, kajti to bi spet pomenilo, da se vrže leto in pol dela stran.
Ta vlada je vendarle naredila tudi nekaj dobrega. Večkrat sem jo pohvalila in jo bom tudi na tem mestu. Ujma, ki je avgusta lani prizadela Slovenijo, je bila ogromen zalogaj za celoten javni sektor, za vse, ki sodelujejo pri popoplavni obnovi. Tu je vlada naredila dokaj hitre korake. Predvsem smo lahko vsi skupaj zadovoljni, da smo kakovostno in hitro izpolnili obrazce, ki so potrebni za nepovratna sredstva iz Evropske unije. In potem tudi vse obrazce, ki so potrebni za precej ugodna posojila za popoplavno obnovo. To teče.
Morda so kakšni ljudje še nezadovoljni, ker pomoč pride prepočasi, ampak veliko denarja je bilo že izplačanega. Tudi sama, ko sem hodila po terenu, sem ljudem razlagala o še kako pomembni triaži. Torej, kdo mora priti najprej na vrsto in kdo bo moral malce počakati. Mislim, da ljudje to razumejo. Zdaj pa je prišel čas, ko popoplavna obnova seveda teče, tisti prvi koraki so bili narejeni in zdaj javnost in seveda tudi jaz od vlade pričakujem, da ne bo pozabila na druge probleme, ki pestijo Slovenijo.
Z zaskrbljenostjo spremljam, kako zelo hitro se menjajo ministri
Vi ste pri poplavah opozarjali tudi na pomanjkljive registre rek in hudournikov …
Res je.
Rekli ste, da morajo najprej priti na vrsto tisti, ki so ostali brez domov, oziroma tisti, ki čakajo, ali se bodo lahko vanje vrnili ali ne. Pri obnovi pa ste zelo poudarjali tudi: “Nismo tako bogati, da bi gradili poceni.” Zdaj je že več kot pet mesecev od teh poplav, vendarle je bolj pritisnila tudi zima. Omenili ste že ta finančna sredstva, ki prihajajo od vsepovsod. Ali menite, da je dovolj nadzora, kam gre ves ta denar?
To pa je ena od glavnih nalog vlade. Ko govorimo o tako velikih zneskih – tukaj ne govorimo o eni ali dveh milijardah, zna se zgoditi, da bo to tri, štiri milijarde evrov – sta najbolj pomembni transparentnost porabe denarja in seveda komunikacija porabe v zvezi s sredstvi, ki prihajajo. Ta komunikacija mora biti sprotna in upam, da bo vlada delala na ta način. Zdaj ko bodo prišle te prve večje tranše denarja, bo treba kar ugrizniti v to, upam, da ne v kislo jabolko preglednosti porabe.
Pa imate dostop do teh podatkov, ste se morda pozanimali, ali gre denar res tistim, ki so bili najbolj prizadeti?
Ne spremljam podrobno, kdo konkretno ta sredstva dobi. Veliko prebiram, ampak po tem, kar zdaj sledim, gre denar v tej prvi tranši v prave roke.
Kako sicer ocenjujete stanje v Sloveniji?
Včasih je bolj optimistično, včasih je malce pesimistično, ampak vseeno verjamem, da bo tudi ta vlada zavihala rokave, da bodo ljudem dali vedeti, da se zavedajo, zakaj so na teh položajih. Tako kot se sama zavedam, da sem tukaj za Slovenijo in ne za koga drugega.
Ta pesimizem je ena taka oscilacija, včasih ga je manj, včasih ga je več, ampak na nas je, da komuniciramo in delamo tako, da bodo prebivalke in prebivalci, državljani in državljanke, Slovenke in Slovenci, pomirjeni.
Pa vas zadnje poteze vlade navdajajo z zaupanjem? Najnovejši primer je kar dolgo čakanje na novo ime na čelu kmetijskega resorja. Premier je govoril o kandidatu Vojku Adamiču, kako je dober in da bomo vsi presenečeni, koliko ve, potem pa je čez noč ime menjal. Predlagal je poslanko Svobode Matejo Čalušić, ki pa je imela ob kandidaturi in tudi leto in pol zatem navedeno napačno izobrazbo.
Tudi jaz z zaskrbljenostjo in včasih tudi žalostjo spremljam predvsem to, kako zelo hitro se menjajo ministri. In kako majhen je bazen strokovnjakov, ki so še pripravljeni prevzeti ministrska mesta, to nas mora skrbeti vse. Na teh najvišjih izvršilnih položajih bi morali biti vrhunski strokovnjaki z zelo visoko integriteto in pokončno hrbtenico.
Ne bom se vmešavala in se nisem v to, kdo bo minister in kdo ne. Želim si dobrega in kakovostnega sodelovanja z vsemi ministri in si resnično želim, da do konca mandata ne bi zamenjali nobenega ministra več.
Tudi z Gregorjem Golobičem sva nekajkrat govorila, tega ne skrivam
Smo pa razumeli, da vas takšne stvari ne navdajajo prav z velikim zaupanjem. Premier je, kot je poročalo Delo, po jesenskem strmoglavljenju podpore za nasvet poprosil tudi Gregorja Golobiča, nekdanjega generalnega sekretarja Drnovškove LDS, kasneje predsednika stranke Zares. Kako komentirate, da je šel po nasvete k njemu, in ali je Golobič kadarkoli svetoval tudi vam – v kampanji, kdaj kasneje, zdaj?
H komu greš po nasvet, je stvar tvoje presoje. Očitno je predsednik vlade začutil, da so v Sloveniji ljudje, ki o političnih konstelacijah in dnevnopolitičnem življenju morda vedo malce več kot on sam.
Nič ni narobe, da se posvetuje, tudi sama se posvetujem z mnogimi. Večkrat sem odkrito in javno povedala, da se pogovarjam z obema nekdanjima predsednikoma, tudi z gospodom Pahorjem sva imela kar dolgo kosilo, ko mu je poteklo tisto leto dni pisarne bivšega predsednika. Tudi z Gregorjem Golobičem sva nekajkrat govorila, tega ne skrivam.
Na vašo pobudo?
Na mojo pobudo, da.
Odnosi med vami in predsednikom vlade so se medtem ohladili, o razlogih bova malce kasneje. Ste mu na zadnjem srečanju povedali vse to, kar govorite – torej o nujnosti reform, ki so zastale, o izgubljenem letu in pol, o povrnitvi zaupanja z izpolnitvijo obljub? Kako je to sprejel in ali ste zaznali pripravljenost, da kaj pri sebi in pri delu vlade tudi spremeni?
To pripravljenost sem zaznala. Mislim, da se sam zelo zaveda, kakšne napake je storil v zadnjem letu in pol. Vsi, ki veliko delamo, grešimo. Če se svojih napak zaveš, je to največ, kar lahko daš sebi in seveda tistim, ki si jim odgovoren za to, kar moraš početi. Veliko sva se pogovarjala o odprtih zadevah, kakšnih mojih razmišljanj seveda ne sprejme z naklonjenostjo, nič narobe.
Sem mu pa povedala, da nisem ne v njegovi stranki ne v njegovi vladi, naj mi pusti ta prostor lastnega razmisleka in da za vsako ceno in vedno vlade podpirala ne bom.
Ko so bili odnosi na najnižji točki: Ni jih bilo, ker se predsednik vlade ni odzival. Po novem naj bi se srečala najmanj enkrat na mesec
Kakšni pa so bili odnosi med vama, ko so bili na najnižji točki?
Ni jih bilo.
Sploh?
Sploh. (Kot so kasneje dodatno pojasnili v uradu predsednice: “Ker se predsednik vlade vabilom ni odzival.”, op. a.)
Kakšni pa so zdaj?
Zadnji pogovor me je navdal z nekim upanjem in ravno v teh dneh spet usklajujeva nov termin. Mislim, da se morava oba zavedati, da lahko skupaj narediva mnogo več kot vsak sam.
In bodo ta srečanja spet postala redna, se v tej smeri pogovarjata?
Se. Najmanj enkrat na mesec se želiva srečevati.
Vzrok za slabe odnose je sicer, to ste večkrat povedali, nekdanja notranja ministrica v njegovi vladi Tatjana Bobnar, zdaj vaša svetovalka v uradu. Ne opredeljujete se do očitkov, ki jih je izrekla na račun Goloba – politični pritiski in vmešavanje v delo policije. Za vsem, kar je povedala, stoji, vi pa stojite za njo kot svojo svetovalko. Primer je tudi že na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), če ta ugotovi kršitev integritete pri premierju – in to je vprašanje z zelo kratkim odgovorom, da ali ne – ali bi moral odstopiti s položaja?
Če mene vprašate, da, bom iskrena. Kako se bo odločil, pa ne vem.
Če ne bo odstopil, ga boste k odstopu pozvali vi?
Ni na meni. Mislim, da bo javnost povedala svoje, ampak vseeno počakajmo na izsledke KPK. Ta zadeva med nekdanjo notranjo ministrico in predsednikom vlade je nastala, preden sem nastopila svoj mandat. To ni moja zgodba, to ni zgodba urada predsednice in ne bom se vtikala v to zadevo med njima.
Ste pa najvišji politik v državi in tudi po vsakih parlamentarnih volitvah in padcu vlade (razen v primeru konstruktivne nezaupnice, op. a.) imate prvi pravico, da državnemu zboru predlagate kandidata za predsednika vlade. In še vedno vztrajate, da ga ne boste pozvali k odstopu, če KPK ugotovi, da je kršil integriteto?
To je bolj stvar koalicije kot mene. Moja naloga bo potem predlagati novega mandatarja, če se bo to zgodilo, ampak še enkrat: zaupati je treba v pravno državo in v njene institucije, ki naj opravijo svoje delo brez političnih pritiskov.
Predsednik vlade se je vmes znašel v novem postopku KPK. Po ločitvi je namreč postal stoodstotni lastnik podjetja Star Solar, ki že leta skoraj vse prihodke prejema od državnega Borzena, ima več sončnih elektrarn. Od novembra 2014 je od Borzena to podjetje prejelo skoraj 2,15 milijona evrov nakazil, od tega 14.000 evrov, odkar je lastnik že Golob. Postavlja se tudi vprašanje, o čemer poročajo Finance, ali je to podjetje plačalo vse davke, ki jih je moralo, kako je potekalo poslovanje. Tudi vi ste morali odgovarjati na številna takšna vprašanja že v času predvolilne kampanje. Pravniki sicer pravijo, da mu nič ne prepoveduje lastništva v podjetju, tudi če posluje le z državo. Bi moralo biti po vaše prepovedano tudi to, ali bi se vsaj moral odpovedati temu lastništvu, vas ta zadeva moti?
Ne. Ta pravila so jasna, odkar je Slovenija samostojna. In če želimo v političnem prostoru imeti kakovostne kadre, ki so v svojem življenju znali uspeti in delati tudi v gospodarstvu, so takšne rešitve popolnoma ustrezne in so zakonsko jasne.
Ni prepovedano imeti lastništva v podjetju. To, kar pravi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, je pa jasno pravilo. Takšna podjetja ne smejo poslovati z organom, kjer je funkcionar zaposlen. In mislim, da je takšna ureditev povsem ustrezna.
Pravno huliganstvo, nedostojno
Poteka opozorilni protest sodnikov, nekakšna bela stavka. Omejili so svoje delo na nujne zadeve, razlog pa je neuresničena odločba ustavnega sodišča, ki je jasna: sodniške plače, s tem pa tudi tožilske, so prenizke. Rok vladi in državnemu zboru se je iztekel prejšnji teden, ker odločba ni uresničena, je sodniško društvo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan in tudi premierja pozvalo k odstopu. Vlada pravi, da bo odločbo uresničila, a da le v okviru dogovora z vsemi v javnem sektorju, brez parcialnih rešitev. Ali torej ministrica Švarc Pipan s tem sporoča, da vsakokratna vladajoča struktura ni zavezana k spoštovanju ustavnih odločb, ali pa v tej situaciji vi razumete vlado?
Ne, v tej situaciji prav nič ne razumem vlade in se mi zdi izjemno nedostojno. Ponovila bom izraz, ki se je kar udomačil v slovenskem političnem prostoru in je moj: gre za pravno huliganstvo. To je dejstvo in zelo nezadovoljna sem, da se odločitev ustavnega sodišča ne spoštuje. Ta ni edina, ki se ne spoštuje, je pa zadnja in rok, ki ga je postavilo ustavno sodišče v tej odločbi, je popolnoma jasen – to je bil tretji januar.
Nobena vlada si ne more in ne sme privoščiti, da ne spoštuje odločitev kateregakoli sodišča, še najmanj pa ustavnega. Vsako odločbo, pa če se z njo še tako ne strinjamo, vsako pravnomočno sodbo je treba spoštovati do zadnje črke in pike v tej odločbi. Zato na tem mestu pozivam vlado, naj to odločbo ustavnega sodišča res čim prej izvrši. Gre za vladavino prava, gre za temelj demokracije in upam, da bo vlada to čim hitreje izvedla.
Glede na to, da govorite o pravnem huliganstvu, morata torej zaradi nespoštovanja ustavne odločbe odstopiti pravosodna ministrica in premier?
Ne, nisem pristaš tega, da bi se za vsako stvar pozivalo ljudi, naj odstopajo. Naj pa bo veliko bolj tehten razmislek, kakšen signal se daje ne samo politikom, ampak tudi državljanom, da se odločitev sodišč ne spoštuje. To je najslabše, kar se lahko v državi zgodi.
Ampak obenem ste pa v prednovoletnem intervjuju za Dnevnik rekli, da se o plačah v javnem sektorju vlada dovolj trdo pogaja in da ima jasno vizijo, kako jih urediti.
Treba je ločiti to ustavno odločbo, ki govori samo o izenačitvi položaja funkcionarjev, kar sodniki so. Plačna reforma, ki je tudi nujno potrebna v javnem sektorju, je pa drugi tir te zgodbe. Zadnjo plačno reformo smo imeli leta 2007 in nedvomno je napočil čas, da tudi tu zadeve popravimo in jih naredimo bolj pravične.
Strašno sračje gnezdo dodatkov v javnem sektorju
Od takrat se je nabralo veliko anomalij. Generalni sekretar vašega urada Uroš Krek je na ministrstvo za javno upravo poslal dopis, v katerem sprašuje o resnični ustavni skladnosti drugega odstavka 23. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki pravi, da funkcionarjem, med njimi tudi predsednici republike, ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo. Predlagali ste torej, da bi vsi funkcionarji morali imeti enako možnost prejemati vse dodatke, za vas je torej ključna primerljivost …
In poštenost pri vsem skupaj.
Obenem ste zanikali, da ste nezadovoljni s svojo plačo, pa vendar bi, če bi bil ta predlog upoštevan, imeli višje izplačilo, pa tudi vaši sodelavci in še kdo. Še vedno vztrajate pri tem predlogu, čeprav je bil zavrnjen?
S tem predlogom smo želeli opozoriti samo na to strašno sračje gnezdo dodatkov v javnem sektorju. Sodniki in tožilci imajo določene dodatke, poslanci imajo določene dodatke. Župani, predsednik vlade, predsednica državnega zbora in predsednica republike dodatkov nimamo, tudi ministri ne, mislim, da tudi ne direktorji javnih zavodov.
Kot pravnica vam lahko povem, da je to zagotovo ustavno neskladno. To razpravo smo odprli v času pogajanj za novo plačno reformo. Da je neki medij mesec dni po tistem zlorabil dopis našega generalnega sekretarja – na dan, ko sem imela prvič v zgodovini nagovor v državnem zboru, se vsi skupaj vprašajmo, zakaj je tako. Nisem naivna, da bi mislila, da je slučajno. Nikjer v tem dopisu se ne omenja, da kdo želi višjo plačo, ampak želi ustrezno primerljivost in pošteno razmerje med plačami funkcionarjev.
In vztrajate pri tem predlogu?
Ne vztrajam. Saj ni bil urad predsednice edini, ki je dal predlog v pogajanjih za novo plačno reformo. Lahko vam povem en podatek, ki me je šokiral – na Komisiji za preprečevanje korupcije ima 20 odstotkov zaposlenih višjo plačo od predstojnika organa. In o teh anomalijah je treba spregovoriti in jih znotraj priprave nove plačne reforme urediti.
Bi pa imeli, če bi se to tako uredilo, dejansko višje izplačilo na koncu.
Seveda, ampak vsi imajo pravice do dodatkov, razen določenih funkcionarjev. Saj tudi vi verjetno dobite izplačane nadure in različne dodatke, ampak to je v delovnopravnem smislu edino prav in pošteno.
Diskreditacija? Kdo so ljudje, ki “v ozadju to počnejo”
Takrat ste v uradu zapisali, da se vam zdi zanimivo, da ministrstvo na dopis ni odgovorilo, da se je pa znašel v medijih ravno na dan – to ste tudi rekli malo prej – vašega nagovora državnemu zboru, in v tistem zapisu ste omenjali tudi diskreditacijo. Ali vi s tem trdite, da je medijem dopis poslala vlada zato, da bi vas diskreditirala?
Na to vprašanje si lahko odgovorite kar sami, ampak …
Ne, ne, vas sprašujem, ker ste nam vi to poslali.
Mislim, da dovolj dobro poznate medijsko sceno, in to je nekaj, kar me pravzaprav tudi malce skrbi v naši državi. Kako mediji in na levi in na desni strani postajajo neko orodje politike. Mislim, da je čas, da se tudi mediji ozrete v ogledalo – pa ne govorim o vas, o vašem mediju – ampak mediji ste v tem segmentu lahko tudi del problema. Treba je gledati bolj v drugo smer, da lahko postanete tudi del rešitve, da bo politična, gospodarska, splošna klima med ljudmi drugačna, boljša.
Je pa tisti vaš odziv letel na vlado?
Letel je na konkretne ljudi, ki to v ozadju počnejo.
Kdo pa so ti konkretni ljudje? Gospa predsednica, boste tudi vi tako kot prejšnji predsednik Borut Pahor govorili o nekih ljudeh v ozadju, ne boste jih pa poimenovali?
Seveda jih ne bom.
Zakaj pa ne?
Mislim, da jih tudi vi dobro poznate.
Stroški soproga Aleša Musarja
Pred volitvami ste rekli, da vaš soprog Aleš Musar, če boste izvoljeni, ne bo prejemal mesečnega nadomestila, zdaj pa ga prejema. Kot pravite, za stroške, ki jih ima zaradi opravljanja protokolarnih in drugih družabnih obveznosti, to znaša okoli 850 evrov mesečno. Zakaj sta si premislila?
Nisva si premislila, vi ste narobe razumeli. V predvolilni kampanji sem govorila, da moj mož ne bo zaposlen na uradu predsednice. Namreč obe možnosti nadomestil obstajata – da je zaposlen in za čas opravljanja protokolarnih aktivnosti prejme nadomestilo svoje plače ali da dobiva nadomestilo stroškov. Zaposlen v uradu ni, nadomestilo stroškov pa prejema.
Zdaj vam bom prebral vprašanje Žurnala 24, ki ste ga dobili pred volitvami. Vprašali so vas, kakšen status bo imel vaš mož Aleš Musar, če postanete predsednica, in ali bo prejemal nadomestilo za kritje stroškov. Odgovorili ste: “Aleš ne bo prejemal mesečnega nadomestila, ker bo tudi v primeru moje izvolitve normalno opravljal svoje službene obveznosti.” To slednje drži, ampak spraševali so vas o nadomestilu za kritje stroškov, tega pa prejema.
Zagotovo sem imela v mislih plačo in tudi iz odgovora lahko vidite napoved, da bo normalno zaposlen v svojem podjetju in opravljal svoje delo tam.
Torej vi niste pravilno razumeli vprašanja.
Mogoče.
Kakšni pa so ti stroški, ki jih ima z opravljanjem teh protokolarnih in drugih družabnih obveznosti?
Različni, gre za potne stroške … To je pavšal, saj je jasno, kaj pokriva. Od kosil s soprogami veleposlanikov … Precej stvari je tudi doniral, v Slovenijo je pripeljal terapevtske mačke, ki so res lep izum za lajšanje tegob dementnih ljudi, štiri je že pripeljal.
In jih tudi plačal?
On jih je plačal, seveda.
Kolikšni stroški pa so to?
V lanskem letu je zagotovo več kot 10.000 evrov doniral v različne namene.
Ampak na načelni ravni, gospa predsednica, precej premožna sta. Ali res potrebuje teh 850 evrov na mesec?
Ne gre za to, ali je nekdo premožen ali ne. Kot je nekdo zapisal na Facebooku, ali na tej poziciji želite kralja ulice? Pa vse dolžno spoštovanje do kraljev ulice, ampak gre za to, da ob tem delu, ki ga opravljam in ki ga opravlja tudi Aleš, nastajajo stroški. In zakonodaja je v tem segmentu jasna, pripada mu povračilo stroškov.
Urški Klakočar Zupančič rekla, “naj se drži”
Ko smo že pri prvih damah. Za Večer ste rekli, da je Tina Gaber šele tretja dama po rangu. Druga dama bi bil soprog ali partner Urške Klakočar Zupančič kot predsednice državnega zbora, vaš soprog pa, da je “prva dama”. Z gospo Klakočar Zupančič sta prijateljici, se vam zdi v Svobodi nesrečna, nesvobodna? Ste jo morda poklicali, ko je odstopila kot podpredsednica Svobode – isti dan so iz stranke vrgli poslanko Mojco Šetinc Pašek?
Urško Klakočar Zupančič poznam že vrsto let. Vem, kakšen človek je, izjemno srčna, zelo zavzeto opravlja svoje delo. Sama je povedala, na kakšen način se zadeve v Svobodi odvijajo. Ni na meni, da vam govorim, kako se ob tem počuti, to bo morala kar sama povedati.
Pa ste jo poklicali takrat?
Sem.
Kaj ste ji rekli?
Naj se drži.
Lahko si aktivist, ampak ne na dvorišču tistega, s katerim se ne strinjaš
Razburila je vaša poteza, ko ste prekinili sodelovanje s članico svojega Mladinskega posvetovalnega odbora Saro Štiglic – zaradi njenega puljenja zastavic na shodu nasprotnikov splava. Protestno sta zato odstopila še dva člana vašega odbora, ta ima torej zdaj samo eno članico. Je to dovolj resen odnos do mladih?
Ne bo ostala sama, postopek že poteka, moj odbor za mladino se bo povečal nazaj na štiri člane. Dobili smo kar precej samoprijav, dovolj je mladih, ki želijo in zmorejo pomagati pri vsebinah, ki so za mlade generacije pomembne.
Bodo med njimi tudi aktivisti?
Nimam težav z aktivisti, to sem povedala tudi gospe Štiglic. Imam pa težavo, ko ta aktivizem preraste v dejanja, ki lahko povzročajo nasilje, in želela sem opozoriti točno na to: ko greš preblizu tistemu, s katerim se ne strinjaš, je možnost konflikta večja. Sama nisem nikoli delovala tako in od vseh, ki delajo z menoj, pričakujem podobno. Lahko si aktivist, lahko izražaš svoje mnenje, ampak ne na dvorišču tistega, s katerim se ne strinjaš.
V enem od zadnjih intervjujev ste priznali, da ste mogoče to odločitev, da jo odslovite, sprejeli prehitro, ampak da za njo stojite. Zdaj vas bom citiral iz Dnevnika, nekaj od tega ste ravnokar povedali, ampak bom zaradi konteksta prebral celoten citat: “Ko fizično vstopiš na dvorišče nekoga, s katerim se ne strinjaš, si fizičnemu obračunu odprl vrata. Ta možnost je bistveno manjša, če bi nekdo nekomu nasprotoval sto metrov stran ali naslednji dan. To je bila moja poanta. In poglejte, kaj se je zgodilo, ko so na neki prireditvi sežgali LGBT zastavo. Že takrat, ko sem govorila o dejanju Sare Štiglic, sem opozorila, da je tudi sežiganje zastav na paradi ponosa njenemu ravnanju zelo podobna zgodba.”
Sara Štiglic se je na to odzvala z besedami, da vam očitno še danes ni jasno, da simbolna odstranitev zastavic, ki so predstavljale poskus posega v človekove pravice, in sežig zastave, ki predstavlja boj za človekove pravice, preprosto nista podobni dejanji. Za N1 je včeraj tudi rekla, da ste, če to enačite, pogrnili na vseh ravneh. Povejte, prosim, zelo jasno, ali torej enačite boj za človekove pravice in boj za poseg v človekove pravice?
Tega vprašanja pa ne razumem. Boj za človekove pravice in poseg v človekove pravice … Ko se poseg v človekove pravice zgodi, je že prepozno. Boj za človekove pravice je opozarjanje na možnosti zlorab človekovih pravic, še preden se zgodi. Res mi je žal, da gospa Sara Štiglic še vedno ne razume, kaj je bila moja poanta.
Pri človekovih pravicah je pač tako, da niso ne leve ne desne, vse večkrat pa v slovenskem prostoru vidim, kako na desnem polu človekove pravice razumejo popolnoma drugače kot na levem. In tu je moja glavna naloga – da opozarjam, ko pride do možnosti kršitev človekovih pravic. Da jih obravnavam popolnoma enako, ne glede na to, kdo določeno človekovo pravico izraža ali izvaja. In ti protestniki na trgu so v bistvu zagovarjali pravico do življenja, izvajali so svojo pravico do svobode izražanja …
Torej to, kar so oni delali, za vas ni boj za poseg v pridobljene pravice, za odvzem nekih pravic? Ker ravno to opozarja Sara Štiglic – mavrična zastava predstavlja boj za človekove pravice, za tiste, ki so se dodajale skozi leta. Tiste zastavice, ki jih je ona tam pulila, pa predstavljajo nekaj drugega v simbolnem smislu. Razumete, kaj vas sprašujem?
Razumem, seveda predstavlja nekaj drugega. LGBT je bolj leva, pravica do življenja pa je bolj desna pravica, če govorimo iz svetovnonazorskega pogleda. Ampak moramo se zavedati, da je zelo malo absolutnih temeljnih človekovih pravic, v katere ni možno posegati in o katerih se ne sme debatirati. Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je ena od tistih relativnih pravic, o katerih se lahko govori.
Iskreno verjamem, da ta pridobljena pravica v Sloveniji mora obstati, za to se bom borila do zadnjega diha, če bo treba. Je pa ta pravica ena tistih, ki nima podlage v mednarodnih konvencijah. In v slovenski ustavi je ta pravica napisana tako, da se o njej lahko govori. Če bi denimo nekdo želel organizirati shod za nacizem ali rasizem, takšnega dovoljenja niti ne bi dobil – avtomatsko bo prepovedano in takrat ni razprave o tem, ker se o tem ne govori, je absolutno prepovedano.
O tem se pa lahko govori in mi moramo glede na veljavno zakonodajo in mednarodne konvencije pustiti tudi drugi strani, da govori o pravici do življenja. V naši ustavi pa je ta pravica jasna in sem trdno prepričana, da bo tam tudi ostala.
Tu imam cmok v grlu, priznam
V kampanji ste napovedali, da boste pred vsako službeno potjo preverili, kakšen ogljični odtis bo imela. Ali to zdaj preverjate?
Ne, žal je to nemogoče. Se res trudim, delam na zelenih agendah, ampak glede na to, kakšno stopnjo varovanja imam in na kakšen način moram potovati, pa tega ne počnem.
Ampak takrat ste rekli, da obstajajo posebni kalkulatorji, denimo Umanotera ga ima na svoji spletni strani …
Ja, ampak je slab, sem ga pogledala. Vanj ni mogoče vnašati čisto vseh prevoznih sredstev, tako da je do natančnih podatkov v bistvu zelo težko priti. Ampak res poskušam na krajše razdalje potovati z avtomobili, ne z letali, tega se držim in delam na zelenih agendah, na ozaveščanju. Veliko se pogovarjam tudi s tujimi državniki, kaj bi lahko naredili skupaj. Skratka, tu imam cmok v grlu, priznam.
Zaradi preveč pravniškega pogleda, tako pravite, ste nehote užalili slovenski manjšini, najprej v Avstriji, nato še v Italiji, kjer ste celo rekli, da je Italija njihova domovina. Trdite – in pri tem se sklicujete na okvirno konvencijo Sveta Evrope – da je reševanje manjšinskih pravic obveza za državo, kjer manjšine prebivajo, to ste večkrat pojasnili. Ampak peti člen slovenske ustave med drugim pravi: država, torej Slovenija, skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah. Ste se jim neposredno opravičili za izrečeno?
To, da država skrbi za avtohtone narodne skupnosti, je seveda vse lepo in prav. Prav je tudi, da Slovenija pomaga, kolikor lahko, ampak mednarodna konvencija je v tem pogledu jasna – manjšina se mora za svoje pravice boriti v državi, kjer prebiva, in to je bila moja poanta. Lahko pa še enkrat povem: ja, moja napaka je bila, da sem rekla domovina, morala bi reči država.
In ste se jim za to tudi neposredno opravičili …
Smo se pogovarjali po tem in smo zgladili vse nesporazume.
In ste se opravičili?
So razumeli, kaj sem želela reči.
Katerih dodatnih pristojnosti si želi predsednica?
Včeraj ste kot vrhovna poveljnica Slovenske vojske skupaj z obrambnim ministrom in načelnikom generalštaba nagovorili pripadnike na misijah v tujini. V kakšnem stanju je Slovenska vojska trenutno? Poročila, ki jih je predstavljal prejšnji predsednik Pahor, so bila iz leta v leto slabša, potem se je na neki točki zazdelo, da se je trend počasi začel obračati. Kaj pravite vi? Nekaj mesecev je še do tega, ko boste predstavili novo poročilo, se zdaj vendarle obrača na bolje?
Zagotovo se obrača na bolje, in to je zasluga precej boljše opremljenosti Slovenske vojske. Moramo se zavedati, da so znotraj Nata – Slovenija bo letos praznovala 20. obletnico vstopa v zavezništvo – precej jasna pravila, kako mora vsaka država prispevati h kolektivni obrambi.
Mi sicer še vedno ne dosegamo dveh odstotkov bruto domačega proizvoda, se pa tej številki približujemo in zaveze parlamenta in vlade so, da bo vlaganja v Slovensko vojsko v prihodnosti še več. Letošnje poročilo bo, vsaj upam, bolj spodbudno, kot je bilo tisto lani, zagotovo pa bo boljše od tistih pred leti.
Pravite, da vrhovna poveljnica zveni lepo, ampak ko pogledaš njene pristojnosti, pa je določba kot prazen list papirja. Kaj konkretno si vi želite, da bi na tem listu pisalo, kakšne pristojnosti si želite kot vrhovna poveljnica Slovenske vojske?
Sploh nisem razmišljala, da bi si želela kakšnih večjih ali več pristojnosti. Dejstvo pa je, da jih danes ni, razen v primeru vojne, ko se malce povečajo. Ampak upam, da do tega nikoli ne bo prišlo. Z velikim veseljem spremljam, kaj se v vojski dogaja, vsakokrat me izjemno lepo sprejmejo. Poskušam pomagati po svojih najboljših močeh pri promociji tega plemenitega poklica vojaka.
Še vedno je pripadnikov in pripadnic premalo, v Slovenski vojski je na voljo precej delovnih mest. Če bo kdaj odprt zakon o obrambi – za spremembe je potrebna dvetretjinska večina – se bomo seveda usedli in razmislili, ali je na tem področju pristojnosti premalo, ampak zaenkrat ne čutim prav nobene potrebe, da bi pristojnosti imela več. Si jih pa kot predsednica republike želim več na civilnem področju, a ne zaradi mene osebno, temveč ker so na tem področju, če mu tako rečem, pristojnosti zelo okleščene.
Kaj pa konkretno? Omenjali ste, da bi v bistvu morali imeti pristojnosti imenovanja funkcionarjev, ker v resnici jih večinoma – razen senata KPK – zgolj predlagate, pa jih potem potrdi državni zbor. Torej tega si želite, še česa?
No, to je ena od stvari, ki sem jih po nastopu funkcije zelo hitro zaznala – da je ureditev v marsikaterem zakonu neskladna z ustavo. Ta namreč jasno govori, da predsednik države imenuje najvišje funkcionarje, kadar tako določa zakon. Večina zakonov je določila, da predsednik države zgolj predlaga v imenovanje državnemu zboru, kar je neskladno z ustavo.
In zdaj bomo resorna ministrstva na to opozarjali, kadarkoli bo kakšen zakon odprt, bomo to sporočili. Prvi tak zakon je zakon o varuhu človekovih pravic, na to smo ministrstvo za pravosodje opozorili.
Druga stvar, ki je pri nas med najslabše urejenimi v Evropi, pa je avtomatizem podpisovanja zakonov, ki so sprejeti v državnem zboru, in praktično je predsednik republike zgolj pismonoša med državnim zborom in uradnim listom.
Velika večina držav, kar jih poznam, ima možnost tako imenovanega ustavnega veta, ki ga predsednik republike lahko izkoristi, ko presodi, da gre za neustaven predpis. In to je ena od stvari, za katero se mi zdi, da bi bilo prav, da se jo v postopku ustavnih sprememb predebatira.
To ste govorili že tudi v času kampanje. Pa ste se morda že začeli konkretno pogovarjati o tem, boste dejansko šli uradno v predlog te ustavne spremembe?
V tej prvi fazi govorimo seveda o postopku imenovanja sodnikov. To so te prve ustavne spremembe, o katerih je državni zbor že debatiral. V naslednji fazi bo pa odprto tudi to, ampak najprej je treba zaključiti imenovanje sodnikov.
In te ustavne spremembe pri sodnikih, kot so trenutno predlagane, podpirate? Tudi to je precej vroča politična tema …
Je vroča politična tema, ampak resnično sem pristašica, da se imenovanje funkcionarjev sodne veje oblasti in tudi imenovanje funkcionarjev na najvišjih položajih v neodvisnih državnih organih umakneta iz dnevne politike, iz državnega zbora.
Ni moja naloga, da spremljam ljudi, potem ko so pomiloščeni
Imate pa pomembno pristojnost pomilostitve obsojencev. Tu pa imate diskrecijsko pravico, tudi če se tožilstvo s tem ne strinja – in v večini primerov se ne, tako kot tudi pravosodno minstrstvo. Vi ste pomilostili štiri od 27 primerov, ki ste jih do zdaj obravnavali, na mizi imate blizu 100 prošenj. Med pomiloščenimi so trije tuji državljani, ki so sodelovali pri tihotapljenju ljudi. Bili ste ostro kritizirani, SDS je skočila v zrak in zahtevala spremembo zakona v smeri, da bi morali odslej pomilostitve utemeljiti, a ni bila uspešna. Naše vprašanje pa je: ste se potem pozanimali, kaj se zdaj z njimi dogaja, so upravičili to vaše zaupanje, vašo milost?
Ni moja naloga, da potem ljudi spremljam, ko so pomiloščeni, in seveda teh podatkov nimam. Moja naloga pa je, da pred pomilostitvijo preverim, za kakšnega človeka gre in ali izpolnjuje pogoje za pomilostitev.
Pred nekaj meseci je NPU zoper nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja v času tretje Janševe vlade Damjana Žuglja in še nekaj njegovih tedanjih sodelavcev vložil kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe položaja v aferi slovenski Watergate. Gre za, kot je znano, največje brskanje po bančnih računih v zgodovini Slovenije. Zaradi transparentnosti je treba dodati, da so med oškodovanci v tem primeru tudi ljudje iz naše družbe United. Ker pa gre za vprašanje morebitne zlorabe oblasti in osebnih podatkov, vi pa ste bili nekoč tudi informacijska pooblaščenka, vas sprašujem, kako ta primer komentirate. Do zdaj ga namreč še niste, čeprav smo, ko je afera izbruhnila, za vaš komentar prosili.
Moje stališče kot predsednice republike mora biti, da je treba organom, ki presojajo o sumu storitve kaznivega dejanja, zdaj v tem segmentu pustiti prostor in čas. Ne gre pa za zlorabo osebnih podatkov, gre kar za kaznivo dejanje, kar pomeni, da se z zadevo ne ukvarja informacijski pooblaščenec, ampak policija.
In še enkrat: podsistemom je treba pustiti, da opravijo svoje delo. Morda pa lahko pogledava še z drugega konca. Apeliram na vso politiko in na vsakega politika, naj se podsistemi ne uporabljajo in zlorabljajo za politične agende. To je pa tisto, kar bo pokazalo na zrelost vsakokratne politike in na zrelost tistih, ki delajo v teh državnih organih. Namreč, če je politika prosila in je nekdo na drugi strani to izvršil, sta imela oba roko v istem kozarcu marmelade.
Slovenija je pravkar nastopila mandat nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Ne moremo postati geostrateška sila, pravite, premoremo pa glas razuma, ki ga lahko zdaj s pridom izkoristimo. Kako konkretno? Namreč, se vam res zdi, da smo doslej v mednarodni skupnosti dajali dovolj močna sporočila, da izstopamo s svojimi dejanji, da smo lahko zgled in da resnično spreminjamo stvari, ne samo v nekih načelnih mnenjih, obsodbah in besedah?
Ko smo kandidirali za mesto nestalne članice v Varnostnem svetu, so bile to ene od mojih prvih nalog, ko sem prevzela funkcijo predsednice republike. Z največjim veseljem sem se lotila tega projekta in lahko vam povem, da Slovenija uživa velik ugled v mednarodni javnosti. Predvsem sta bila izrazito pomembna dva faktorja.
Slovenija nikoli nima nekih skritih agend, to nam priznavajo vsi. Ko gremo v mednarodno politično areno, zagovarjamo stvari, ki jih zagovarjamo zaradi tega, ker resnično tako mislimo in ker verjamemo v vrednote, ki jih zagovarjamo.
Kar zadeva globalni jug, je bila pa velika dodana vrednost Slovenije seveda ta, da nimamo kolonialne preteklosti. Marsikatera afriška država kakšni evropski državi kolonializem zameri, Slovenija pa nikoli ni bila med temi državami.
Zdaj bo treba seveda v Varnostnem svetu delati, garati. Zdaj bo treba biti bistveno bolj konkreten kot zgolj govoriti o tem, kako zagovarjamo to ali drugo pravico ali to ali drugo pravo. Treba bo pokazati inovativne rešitve, kako v tem polariziranem svetu in v Varnostnem svetu, kjer se v odločanjih rožlja z vetom, najti prave in primerne rešitve. Mi imamo v New Yorku vrhunske diplomate.
Verjamem, da bodo znali poiskati rešitve in znali morda tudi povrniti ugled, ki si ga ta multilateralna organizacija zasluži. Je edina, ki jo imamo, in na tem je treba delati. Imamo veliko somišljenikov po svetu, 153 držav nas je podprlo in zdaj bo treba to podporo upravičiti.
Naj bo Slovenija gonilna sila pri reformi OZN, tu ste kar nekaj možnosti sprememb že javno omenjali?
Slovenija je v skupini tistih, ki se zavzemajo za reformo, ne samo Varnostnega sveta, ampak celotne Organizacije združenih narodov, in veliko je somišljenikov, ki vedo, da je treba nekaj narediti. Seveda pa nismo naivni – brez nekega resnega razmisleka držav iz skupine petih stalnih članic, ki imajo možnost veta na vsako odločitev Varnostnega sveta, bo kakršnakoli reforma težka.
Tega se zavedam tudi sama, prav pa je, da se pogovarjamo o možnih rešitvah, da so na mizi. Zdi se mi tudi prav, da se glavnina teh stvari dogaja s tiho diplomacijo. To je namreč nekaj, kar je treba uporabljati predvsem z državami, ki veto imajo.
To je v intervjuju za Poglobljeno na N1 opozorila tudi priznana strokovnjakinja za mednarodno pravo prof. dr. Vasilka Sancin, priporočam branje vsem.
Sem prebrala.
Gre za zločine, sodišče pa bo preučilo, za katero vrsto gre
Ampak zakaj nismo bolj načelni in proaktivni? Gospa predsednica, poglejte, Južna Afrika je na Meddržavno sodišče v Haagu vložila tožbo proti Izraelu zaradi kršenja konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter zaradi izvajanja genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi. Zakaj Slovenija ne ravna tako? Lahko bi. Menite, da bi morala, boste vladi oziroma zunanjemu ministrstvu predlagali, da postane država bolj angažirana za mir, proti zločinom, proti kršitvam človekovih pravic?
Slovenija je angažirana za mir in je proti kršitvam človekovih pravic. Spet smo bili večkrat v skupini tistih, ki so zagovarjali, če govorimo konkretno o Gazi, humanitarno pravo in humanitarne rešitve. Morate pa Slovenijo zdaj vsi skupaj razumeti, ker je nestalna članica Varnostnega sveta, da se v tej fazi ne smemo postavljati ne na eno ne na drugo stran. Mednarodnemu sodišču je treba pustiti, da pove svoje, in takrat bo prišla vrsta na vse članice Varnostnega sveta, da implementirajo odločitev, ki jo bo sodišče sprejelo.
Ampak vi že zdaj kot predsednica republike govorite o zločinih, ki so bili na obeh straneh – Hamas, ki je v enem dnevu v terorističnem napadu pobil več kot 1.200 ljudi, in Izrael, ki vemo, kaj počne od sedmega oktobra. Število žrtev presega že 23.000, od tega je več kot dve tretjini žensk in otrok. Tu še ni odločitve sodišč, pa kljub temu pravite, da gre za zločin.
Gre in sodišče bo preučilo, za katero vrsto zločina gre. To sem povedala kot ena redkih političark v Sloveniji, pa tudi ministrica Tanja Fajon zdaj že opozarja, da gre za zločine. Razumeti pa morate, da ne bi bilo pametno, da bi se kot nestalna članica Varnostnega sveta priključili postopku, ki ga je sprožila Južna Afrika.
Kot predsednica republike pa nedvomno z nestrpnostjo čakam, kako bo sodišče odločilo, predvsem v zvezi z začasnimi ukrepi, in še enkrat lahko rečem, da gre na Bližnjem vzhodu za zločine. Za kakšno vrsto zločina gre, bo pa sodišče verjetno preučevalo kar nekaj časa. Sem pa vesela, da bo moralo sodišče že v tem trenutku odločiti v zvezi z začasnimi ukrepi, tudi v segmentu zaščite dokazov. To je pa zdaj glavna naloga mednarodnega sodišča, da se bo potem sploh lahko odločalo, za kakšne vrste zločina gre. Če dokazov ne bo dovolj, bo njegova naloga bistveno otežena.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v teh dneh ponovno na Bližnjem vzhodu, kjer je tudi sporočil, da je Izrael vendarle privolil, da bo misija OZN lahko preverila razmere na severu Gaze. V resnici namreč ne vemo točno, kakšne so pravzaprav razmere tam, bomo pa videli, kaj bo ta misija prinesla. 55 konfliktov je trenutno po vsem svetu, to je največ od konca druge svetovne vojne. In če je kakšna želja za letošnje leto, gospa predsednica, je to želja, da se ta številka končno začne zmanjševati.
To je zagotovo moja, ne samo intimna, ampak tudi glasna želja. Ni prav, da je toliko otrok oropanih svojega otroštva, ni prav, da toliko civilistov umira v teh spopadih, ki jih je, kot ste povedali, 55. Zelo vesela in srečna bom, če bomo v tem letu končali vsaj kakšnega od teh 55 konfliktov, tudi s pomočjo Slovenije v Varnostnem svetu.
V času do objave intervjuja je ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon napovedala, da bo Slovenija sodelovala v postopku pred Meddržavnim sodiščem, ki se nanaša na očitano sporno delovanje Izraela v Gazi in na Zahodnem bregu. Postopek je sprožila generalna skupščina Združenih narodov, ki je Meddržavno sodišče zaprosila za posvetovalno mnenje glede posledic delovanja Izraela na človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih in na očitane kršitve pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe. To ne pomeni, da se Slovenija pridružuje postopku Južne Afrike, ki na istem sodišču zaradi genocidnih dejanj toži Izrael. Kot smo poročali, je odločitev vlade pozdravila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar.
Celotni intervju s predsednico republike Natašo Pirc Musar si lahko ogledate v spodnjem posnetku:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje