Šefa Wagnerja Jevgenija Prigožina po oboroženem uporu, ki ga je vodil s svojimi borci konec junija, (še) ni doletela nobena kazen. Še več: naokrog se premika svobodno, se fotografira s predstavniki drugih držav in snuje načrte za prihodnost, piše novinar Nathan Hodge za CNN.
Avtor analize je CNN-ov urednik in novinar Nathan Hodge, ki živi v Londonu. Med drugim kot komentator nastopa v televizijskem programu CNN in v prispevkih, objavljenih na spletni strani.
V začetku avgusta so vodjo ruske opozicije Alekseja Navalnega obsodili na odmevno kazen: dobil je 19 let v kazenski koloniji, pri čemer je bil nemudoma poslan v celico. Njegova usoda se zelo razlikuje od usode šefa Wagnerja Jevgenija Prigožina, ki je konec junija proti vrhu ruske vojske vodil oboroženi upor. Prigožinove enote so se, spomnimo, ustavile pred Moskvo, ruski predsednik Vladimir Putin pa je napovedal, da bodo tisti, ki so zakorakali na “pot izdaje”, kaznovani. Ne glede na to Prigožina skoraj dva meseca pozneje kazen enostavno ni doletela.
Kot je videti, cena za tiste, ki se zoperstavijo Putinu, ni vselej enaka. A bolj kot to utegne presenetiti, da se Prigožin tudi po junijskem uporu pojavlja v javnosti. Le nekaj tednov po uporu se je Prigožin tako mudil v St. Petersburgu, in sicer na vrhu Rusije in afriških držav, pri čemer se je rokoval s predstavnikom Srednjeafriške republike (kjer so med drugim prisotni Wagnerjevi borci).
Na fotografiji, ki je bila objavljena na aplikaciji za komuniciranje Telegram, šef plačancev ni zavzel vojaške drže. S tem je presenetil sledilce na Telegramu, ki so se navadili, da ga vidijo v kamuflažni in taktični opravi, ne pa v polo majici in kavbojkah.
Glede na zapisano nam je lahko žal vsakega ruskega diplomata, ki mora pojasniti, zakaj je Prigožin – spomnimo, med uporom so med drugim strmoglavili letalo ruske vojske in ubili več ruskih vojakov – še naprej na prostosti.
V tej situaciji se je denimo znašel ruski veleposlanik v Združenem kraljestvu Andrej Kelin, ki ga je o bizarnem spektaklu Prigožinovega pojavljanja v javnosti po uporu spraševala [voditeljica in novinarka CNN, op. a.] Christiane Amanpour.
Kelin je priznal, da bi Wagnerjev upor lahko predstavljal obliko “veleizdaje”, vendar da se je Putin odločil, da bo preteklost ostala – preteklost. “Predsednik se je opredelil, ko se je začelo, potem pa se je vse končalo,” je povedal in dodal: “Zdaj nekam potuje, torej priznavamo nekatera vojaška dejanja Wagnerjevih skupin.” S tem je namignil na uspeh na bojiščih v okolici Bahmuta na vzhodu Ukrajine.
Ne glede na to je Christiane Amanpour na veleposlanika še bolj pritisnila.
“Kar bi rada razumela, je, zakaj ljudje, kot je (zaprti disident Vladimir) Kara-Murza, intelektualec, pa drugi, Navalni, pristanejo v zaporu, ker verbalno protestirajo proti ruski vladi in se z njo ne strinjajo, medtem pa … Prigožin, ki je skušal izvesti udar proti Kremlju, morda celo proti predsedniku – oboroženi udar – še vedno svoboden hodi po Rusiji? Med vrhom v St. Petersburgu [konec julija, op. a.] je bil fotografiran z voditelji afriških držav, zakaj ni v zaporu zaradi izdaje?”
Veleposlanik Kelin, ki je sprva trdil, da se ne spomni, da bi ruski vojaki umrli med uporom wagnerjevcev, je po pritiskih Christiane Amanpour priznal, da pojasnila nima. Tudi tisti, ki Rusijo že dalj časa spremljajo, iščejo razlage o Prigožinovi prihodnosti.
Kako pomemben je Prigožin za Putina?
Strokovnjaki ocenjujejo, da je šef Wagnerja še vedno dragocen za Putina, čeprav se je ugled obeh zmanjšal. “Prigožinova vrednost v Kremlju je očitno padla,” je komentirala Candace Rondeaux, direktorica službe Future Frontlines, ki se na mislišču New America ukvarja z dostopnimi obveščevalnimi podatki. “Vendar odkar je Putin po uporu še bolj izgubil na vrednosti, izgleda, da je še vedno uporabno, da Prigožina ohranja v bližini.”
Po njenih besedah sta za Putinovo Rusijo, ki so jo prizadele obsežne gospodarske sankcije Zahoda, adut Prigožinova poslovna žilica ter sposobnost prikrivanja poslovnih dobičkov prek nepregledne mreže navideznih podjetij in t. i. offshore operacij.
“Na tej točki je Prigožinova mreža navideznih podjetij najboljše zagotovilo, da lahko Putin ohranja rusko vojno gospodarstvo,” je dodala Candace Rondeaux. “A to verjetno ne bo ostalo za vedno tako – sčasoma mora nekaj popustiti. In obstaja dobra možnost, da bomo, ko se bo to zgodilo, videli več spektakularnih dogodkov bližje meji med Poljsko in Belorusijo.”
Rondeaux je s temi besedami merila na selitev nekaterih wagnerjevcev v Belorusijo. Zaradi tega koraka, ki naj bi bil del dogovora o koncu junijskega upora, so se na Poljskem, ki je članica Nata, že prižgali alarmi. Več v prispevku Poljska bo na mejo z Belorusijo poslala še 10.000 vojakov.
Koliko pripadnikov Wagnerja je v Belorusiji, sicer ni znano, prav tako ne vemo, ali imajo dostop do težke oborožitve. Je pa poljski premier Mateusz Morawiecki nakazal morebitni scenarij zlorabe s strani Wagnerja – to je spodbujanje nekakšne destabilizacije na vzhodni meji Nata.
Wagnerjevo delovanje v Afriki
V igri pa so tudi Prigožinovi načrti za še eno regijo, in sicer za ranljive in nestabilne države v Afriki, ki Wagnerju niso tuje. Prigožin je to, da je še naprej osredotočen na afriški trg, nakazal po tem, ko so se nekateri wagnerjevci namestili v Belorusiji. “Da bi zagotovili, da ni nobenih skrivnosti in pogovorov v zaodrju, vas informiram, da Skupina Wagner nadaljuje svoje aktivnosti v Afriki kot tudi v beloruskih centrih za usposabljanje,” je povedal v glasovnem sporočilu, ki so ga na Telegramu delili kanali, povezani z Wagnerjem. Prigožinove sile so že prisotne v Sudanu – kjer Wagner dobavlja zaloge milici, ki se bori proti sudanski vojski – ter v Srednjeafriški republiki in Libiji.
Prigožin bi prav tako lahko zaznal priložnosti v Nigru, kjer je nedavni vojaški udar prinesel grožnjo, da bo prišlo do večje regionalne krize. Šef Wagnerja je tako v sporočilu prek Telegrama namignil, da bi lahko podjetje tudi tam ponudilo svoje storitve.
“Kar se je zgodilo v Nigru, je vrelo že leta,” je povedal Prigožin. “Nekdanji kolonizatorji skušajo nadzorovati ljudi v afriških državah. Z namenom, da bi jih nadzorovali, polnijo te države s teroristi in različnimi formacijami banditov. Posledično ustvarjajo velikansko varnostno krizo.”
“Prebivalstvo trpi,” je poudaril Prigožin. “In to je (razlog za) ljubezen do Wagnerja, to je visoka učinkovitost Wagnerja. Ker je tisoč vojakov Wagnerja zmožno vzpostaviti red in uničiti teroriste, jim preprečiti, da bi škodili miroljubnemu prebivalstvu.”
Te besede bi lahko označili za čisto modrovanje in prodajni slogan, vendar pa velja omeniti, da je Prigožinov nastop v navzkrižju s stališči ruskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je pozvalo k “takojšnji izpustitvi” odstavljenega predsednika Nigerja Mohameda Bazouma, ki ga je zaprla vojska.
S tem ko se je zoperstavil Putinu in se izognil kazni, vse kaže, da je Prigožin zgradil in ohranil center moči, ki tekmuje s Kremljem.
Strokovnjakinja Tatjana Stanovaja z mislišča Carnegie Russia Eurasia Center, je ocenila, da je Prigožin učinkovito spodkopal “vertikalo moči”, Putinov dolgotrajni sistem vladanja od zgoraj navzdol.
“Putinova zelo priljubljena ‘vertikala moči’ je izginila,” je ocenila. “Namesto močne roke obstaja več deset mini Prigožinov, in čeprav so morda bolj predvidljivi kot Wagnerjev šef, niso manj nevarni. Vsi dobro vedo, da je post-Putinova Rusija že tu – ne glede na to, da je Putin še vedno na oblasti – in da je čas, da se prime za orožje in se pripravi na bitko za moč.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje